Jedro

Zakonsko zvezo je po določbah zakona o tujcih šteti kot razlog za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca le, če jo je ta sklenil z državljanom Republike Slovenije ali z osebo, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 18.1.1994, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se tožena stranka sklicuje na določbo 1. odstavka 16. člena zakona o tujcih, po kateri je temeljni pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca najmanj triletno neprekinjeno prebivanje na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Navaja, da tega pogoja tožnik ne izpolnjuje, ker je dne 7.6.1989 odjavil stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in od tedaj dalje živi v Sloveniji le občasno, ne da bi imel dovoljenje za začasno prebivanje, ki bi ga kot tujec moral imeti. V zvezi s pritožbo tožena stranka navaja, da bi bilo zakonsko zvezo, ki jo je tožnik sklenil z J.T. dne 7.1O.1993, mogoče šteti kot upravičen razlog iz 13. člena zakona o tujcih le pod pogojem, da bi njegova žena imela dovoljenje za stalno prebivanje in dovolj sredstev za preživljanje tričlanske družine. Ker iz podatkov spisa Ministrstva za notranje zadeve izhaja, da tožnikova žena nima dovoljenja za stalno prebivanje in ker njen osebni dohodek, glede na predpisane normative socialnega varstva, ne omogoča preživljanja tričlanske družine, v obravnavanem primeru zakonske zveze ni mogoče šteti kot upravičen razlog za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca.

Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da že več kot 23 let živi v Sloveniji. Je poročen. Žena je invalid in potrebuje spremljevalca. Odjava prebivališča v Sloveniji in prijava prebivališča v Srbiji je bila le fiktivna. V Srbiji je prijavil prebivališče zato, da bi lahko dedoval po materi, dejansko pa živi v Sloveniji. Ženin osebni dohodek znaša 37.000 SIT mesečno. Zato je neutemeljeno sklepanje tožene stranke, da nima sredstev za preživljanje. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano določbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zaradi razlogov njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče tožene stranke, da v obravnavanem primeru, ko ni sporno, da je tožnik dne 7.6.1989 odjavil stalno prebivališče v Sloveniji in je po lastnih navedbah v tožbi prijavil stalno prebivališče v Srbiji, tožnik ne izpolnjuje temeljnega pogoja, to je triletnega neprekinjenega prebivanja na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, ki ga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca določa 1. odstavek 16. člena zakona o tujcih (ZTuj, Uradni list RS, št. 1/91-I). Zato za izdajo takega dovoljenja ni podlage. Po presoji sodišča je pravilno tudi stališče tožene stranke, da zakonska zveza, ki jo je tožnik sklenil z J.T., ker ta, kot ugotavlja tožena stranka, nima dovoljenja za stalno prebivanje in teh ugotovitev tožnik ne izpodbija, ne more vplivati na drugačno odločitev o stvari. Zakonsko zvezo je namreč po določbah ZTuj šteti kot razlog za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca le, če jo je ta sklenil z državljanom Republike Slovenije ali osebo, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji (16. in 17. člen ZTuj). Da bi šlo za tak primer, pa iz podatkov upravnih spisov ne izhaja in tudi tožnik tega ne navaja.

Ker že glede na navedeno ni podlage za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tožniku, je brezpredmeten tožbeni ugovor, da ima tožnik zagotovljena sredstva za preživljanje. Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).