Jedro

Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Toženkin zavarovanec je 20.4.1996 od zadaj zadel tožnika, ki je hodil ob desnem robu ceste. Ob nespornem temelju je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo naslednjo odškodnino za nepremoženjsko škodo v zvezi s prelomom srednje tretjine stegnenice: 600.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem (od zahtevanih 1,400.000 SIT), 400.000 SIT za strah (od zahtevanih 550.000 SIT), 1,150.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti (od zahtevanih 1,500.000 SIT) in 150.000 SIT za duševne bolečine zaradi skaženosti (od zahtevanih 500.000 SIT). Skupni znesek 2,300.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.4.2001 dalje je naložilo v plačilo toženki, presežni tožbeni zahtevek do skupno zahtevanega zneska 3,950.000 SIT in presežno zahtevane zakonske zamudne obresti za čas tudi pred izdajo sodbe je zavrnilo ter še odločilo o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi navaja revizijsko sporno vrednost 1,650.000 SIT, uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo, da se njegovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa "odstop zadeve nazaj" v nadaljnji postopek. Prepričan je, da sta mu sodišči prisodili prenizko odškodnino pri vseh oblikah nepremoženjske škode, ker nista zadosti upoštevali načela individualizacije. Predvsem bi morali bolj upoštevati tožnikovo mladost pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in duševnih bolečinah zaradi skaženosti. Tožnik v reviziji opisuje svoja prikrajšanja pri življenjski aktivnosti, poudarja, da mu njegovo stanje ne omogoča poklicnega ukvarjanja s športom, zaradi česar je moral opustiti aktivno igranje nogometa. Kot izšolani ključavničar tudi ne more upati, da bo našel svojim omejitvam ustrezno zaposlitev.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tožnik je bil v času nesreče 23 let star nezaposlen ključavničar. Diagnoza njegove poškodbe se je glasila: prelom srednje tretjine leve stegnenice. Zato so ga naslednji dan v bolnici operirali, vstavili ploščice in vijake, zaradi krvnega strdka pa je bila potrebna ponovna operacija naslednji dan. Tretjo operacijo je prestal 12.5.1998, ko so mu odstranili osteosinetski material. Nevšečnosti so predstavljali številni rentgeni stegnenice in prsnega koša, deset fizioterapij, odstranitev šivov in drenažnih cevk, približno šest mesecev je uporabljal bergle. Telesne bolečine v hudi obliki je trpel pet dni, v srednji tri dni, naslednje tri mesece je trpel občasne srednje bolečine, nato pa občasne lahke, ki jih trpi še sedaj ob spremembah vremena in večjih fizičnih naporih. Za to obliko nepremoženjske škode sta sodišči tožniku prisodili 600.000 SIT odškodnine.

Tožnik je prestajal hud primaren strah do prvega pregleda v bolnici, zaskrbljenost za izid zdravljenja srednje intenzitete je trajala do pregleda, ko so ugotovili primerno zaraščanje kosti, nato je sledil strah lažje intenzivnosti, ki je izzvenel eno leto po dogodku. Za to obliko nepremoženjske škode sta sodišči tožniku prisodili 400.000 SIT odškodnine.

Sodišči sta ugotovili, da pri tožniku ni nobene aktivnosti ali dela, ki ga ne bi več zmogel opravljati, vendar z vlaganjem povečanih naporov. Prej je igral pri NK Nafti, njegova želja je bila igrati profesionalno v prvi ligi. Zaradi posledic nesreče pa je tožnik moral pustiti aktivno igranje nogometa in se odpovedati želji za profesionalno ukvarjanje z njim, zaradi česar zelo trpi. Dela na domači kmetiji lahko opravlja, vendar krajši čas. Za to obliko škode sta sodišči tožniku prisodili 1,150.000 SIT odškodnine.

Tožnik je bil v času nesreče mlad in samski, zato trpi duševne bolečine zaradi skaženosti. Gre za 26 cm dolgo in 2 cm široko brazgotino na zadnji strani stegnenice, ki je sicer lepo zarasla, vendar tožnik le redko nosi kratke hlače ali kopalke. Za to obliko škode sta sodišči tožniku prisodili 150.000 SIT odškodnine.

Pravna podlaga za določitev pravične denarne odškodnine je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika), ki vsebujeta merila o konkretizaciji škode, njeni individualizaciji z upoštevanjem vseh značilnosti konkretnega oškodovanca in o primerjavi odmerjene odškodnine s prisojo v drugih podobnih odškodninskih zadevah. Ta merila sta tudi po presoji revizijskega sodišča prvostopenjsko in drugostopenjsko sodišče pravilno uporabili. Objektivno gledano poškodba pri tožniku ni pustila velikih posledic, saj ima po izvedenčevih ugotovitvah težave predvsem ob izjemno težkem fizičnem naporu, pri daljši hoji ter stoji in hitrem teku. Subjektivno gledano pa tožnik najbolj trpi zaradi odpovedi želji za profesionalno ukvarjanje z nogometom. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta sodišči tožnikovo mladost pri vseh oblikah nepremoženjske škode primerno upoštevali. Ugotovili sta tudi, da je bil tožnik že pred nesrečo dve leti brezposeln in da posledice poškodbe niso vzrok, da ne more najti zaposlitve kot izšolani ključavničar, pač pa je vzrok v gospodarskem stanju te panoge na širšem območju, saj je prišlo do stečajev več podjetij. Zato so te revizijske trditve neutemeljene. Revizijsko sodišče je opravilo tudi primerjavo s podobnimi odškodninskimi zadevami in pri tem ugotovilo, da je tožniku prisojena odškodnina primerno uvrščena v prisojo odškodnin v podobnih zadevah, zaradi česar je ni mogoče zvišati.

Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo tožnikovo neutemeljeno revizijo in z njo tudi priglašene revizijske stroške.