Jedro

Rok za plačilo sodne takse je zakonski rok (določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1), ki je nepodaljšljiv.

Toženka bi podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega predloga za odlog plačila sodne takse. Toženka je predlog za oprostitev plačila sodne takse (ki skladno s sodno prakso vključuje tudi predlog za odlog plačila sodne takse) za isto procesno dejanje že podala, njen predlog pa je bil pravnomočno zavrnjen. Ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) je v skladu s sodno prakso mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnica ni zatrjevala.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 9. 2022 zavrnilo toženkin predlog za podaljšanje roka za plačilo sodne takse. S sklepom z dne 6. 9. 2022 pa je ugotovilo, da je pritožba umaknjena.

2. Toženka je zoper navedena sklepa vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi s stroškovno posledico za toženko.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Iz razlogov izpodbijanih sklepov izhaja, da je bil toženki zaradi njene napovedi pritožbe zoper sodbo 11. 3. 2022 izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Toženka je 17. 3. 2022 predlagala oprostitev plačila sodne takse, vendar pa je bil njen predlog s sklepom sodišča prve stopnje z dne 11. 5. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 292/2022 z dne 5. 7. 2022 pravnomočno zavrnjen. Sodišče prve stopnje je v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) toženko obvestilo (red. št. 20), da začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 292/2022 z dne 5. 7. 2022. Ker je bil navedeni sklep toženki vročen 19. 7. 2022, je začel rok za plačilo sodne takse teči 16. 8. 2022.1

5. Toženka je 30. 8. 2022 vložila vlogo, poimenovano „Prošnja za podaljšanje roka“, v kateri je sodišče prosila za podaljšanje roka za plačilo sodne takse, ker naj v tem času ne bi bilo nobenih prilivov na njen račun in naj bi plačilo takse resno ogrozilo njeno eksistenco. Navedla je še, da je toženkin direktor od 25. 8. 2022 v bolniškem staležu zaradi težav z očmi in da bo takso poravnal takoj, ko se bo počutil bolje. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 2. 9. 2022 toženkin predlog za podaljšanje roka pravilno zavrnilo, ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok (določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1), ki je nepodaljšljiv.2

6. Navedeni pravilni argumentaciji sodišča prve stopnje višje sodišče še dodaja, da bi toženka podaljšanje roka plačila lahko dosegla le v primeru upravičenega predloga za odlog plačila sodne takse.3 Toženka je predlog za oprostitev plačila sodne takse (ki skladno s sodno prakso vključuje tudi predlog za odlog plačila sodne takse) za isto procesno dejanje že podala 17. 3. 2022, vendar pa je bil njen predlog pravnomočno zavrnjen. Tudi če bi torej višje sodišče toženkino vlogo z dne 30. 8. 2022 presojalo skozi določila instituta odloga plačila,4 pa je ponovno odločanje o tovrstnem predlogu (po pravnomočni odločitvi o prvem predlogu) v skladu s sodno prakso mogoče le v primeru spremenjenih okoliščin, ki pa jih pritožnica ni zatrjevala.5

7. Ker toženka sodne takse po plačilnem nalogu ni plačala, je sodišče 6. 9. 2022 izdalo sklep, s katerim je ugotovilo, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP)6. Toženka v pritožbi zoper ta sklep ne navaja pravno odločilnih razlogov v zvezi z ugotovitvami izpodbijanega sklepa (npr. da je sodno takso pravočasno plačala, da ji plačilni nalog ni bil vročen, da je bila oproščena plačila sodne takse idr.), temveč želi doseči podaljšanje roka za plačilo sodne takse, ker naj toženka ne bi bila sposobna za plačilo sodne takse zaradi nesposobnosti njenega zakonitega zastopnika za delo (zaradi nastopa bolniškega staleža), s čimer pa v pritožbi zoper navedeni sklep ne more uspeti.

8. Ker višje sodišče ob preizkusu izpodbijanih sklepov po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 ) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbi zavrnilo in sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

9. Pritožnica s pritožbama ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 15-dnevni rok za plačilo sodne takse (določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1) je procesni rok, katerega tek se s sodnimi počitnicami prekine. Prim. tudi sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III DoR 108/2014 z dne 17. 2. 2015. 2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015, točko 7 obrazložitve. 3 Institut odloga plačila sodne takse sicer ni namenjen podaljševanju roka za plačilo sodne takse, temveč se plačilo sodne takse na predlog stranke odloži v primeru, če stranka zatrjuje, da bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Glej sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015, prav tam. 4 Glede na njene trditve, da v tem času ni bilo nobenih prilivov na njen račun in bi plačilo takse resno ogrozilo njeno eksistenco. 5 Prim. npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1922/2020 z dne 6. 1. 2021, točko 8 obrazložitve. 6 Ki določa, da če v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila sodne takse, sodna taksa za vlogo, ki vsebuje napoved pritožbe, ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.