Jedro

Zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo, saj mora biti pravno sredstvo zagotovljeno predvsem zoper končno odločbo sodišča prve stopnje, ni pa ustavno sporna ureditev, da ni pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse in pritožbo tožnice zoper sklep z dne 29.11.2011. Zoper oba sklepa se pritožuje tožnica. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi taksne oprostitve navaja, da je brezposelna in nima prihodkov od premoženja ter družinskih članov. Tožnica je bila odpuščena iz krivdnega razloga in ne prejema socialne pomoči, niti drugih javnih sredstev. Zato se šteje, da bi bila s plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja in se njeno premoženjsko stanje in stanje njenih družinskih članov, ki jih nima, ne ugotavlja. Izpodbijani sklep tako nima materialnopravne podlage v veljavnem zakonu. Tožnica tudi nima dohodkov in prejemkov, ki so vir dohodnine.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe kot nedovoljene tožnica v celoti ponavlja navedbe iz pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Poudarja, da je pritožba dovoljena na podlagi 25. člena Ustave RS.

Pritožbi nista utemeljeni.

Tožnica je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo na plačilo 35.000,00 EUR odškodnine in hkrati predlagala oprostitev plačila sodnih taks. V zvezi s slednjim je navedla, da je brezposelna in bi vsako nadaljnje plačilo ogrozilo njen obstoj in preživetje. Za svoje trditve o šibkem premoženjskem stanju dokazov ni predložila, zato jo je sodišče s sklepom z dne 29. novembra 2011 pozvalo, da predloži vse potrebne dokaze v skladu z Zakonom o sodnih taksah na obrazcu ZST-1 zase in za vse družinske člane, dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz naslova dela zase in za družinske člane, sicer bo sodišče njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo. Tožnica na dopis sodišča ni reagirala, kot ji je bilo naloženo, in zahtevanih dokazil ni predložila, zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo petega odstavka 108. člena ZPP (na kar napotuje tudi tretji odstavek 12. člena ZST, ko se sklicuje na uporabo pravil o nepopolnih vlogah) ter predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks, zavrglo. Pritožba tožnice zoper omenjeni sklep je glede na navedeno neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP.

Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe tožeče stranke zoper sklep, s katerim je sodišče tožečo stranko pozvalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP). Pritožba tožnice tako ni bila dovoljena, kar je narekovalo njeno zavrženje na podlagi prvega odstavka 343. in 363. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. Taka zakonska ureditev tudi ni v neskladju z Ustavo, saj mora biti pravno sredstvo zagotovljeno predvsem zoper končno odločbo sodišča prve stopnje, ni pa ustavno sporna ureditev, da ni pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva. Ker glede na navedeno tudi pritožba tožnice zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo njeno pritožbo, ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.