Jedro

Toženka ni opravila analize, ali je oprostitev iz sklepa občinskega sveta ustvarila subjektivno javno pravico (pridobljeno pravico) ali je šlo le za objektivno pravno normo, ali se oprostitev nanaša časovno neomejeno na vso javno infrastrukturo ali le na infrastrukturo, ki je obstajala v času izdaje sklepa. Če bi se izkazalo, da je bila izdana časovno neomejena oprostitev, ki je ustvarila pridobljeno pravico, bi lahko naknadna odmera komunalnega prispevka za isto zemljišče dejansko predstavljala retroaktiven poseg v to pravico.

Izrek

I.Tožba se v delu zoper sklep Občinske uprave Občine ... št. 354-0055/2016-25 z dne 23. 2. 2022 zavrže.

II.V preostalem se tožbi ugodi in se odločba župana Občine ... št. 354-0006/2022-13 z dne 5. 5. 2022 odpravi ter se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

O upravnem postopku

1.Postopek poteka drugič na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 389/2017-16 z dne 6. 2. 2018, s katero je bila odločba Občine ..., Občinske uprave št. 354-0055/2016-1 z dne 13. 12. 2016 odpravljena in zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. Občina ... je namreč tožniku prvič odmerila komunalni prispevek že z odločbo št. 354-0055/2016-1 z dne 13. 12. 2016, vendar je Upravno sodišče ugotovilo, da je toženka pomanjkljivo ugotovila dejstva v zvezi z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka.

2.V ponovljenem postopku je prvostopenjski organ s sklepom št. 354-0055/2016-25 z dne 23. 2. 2022 na podlagi sedmega odstavka 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) ugotovil, da je tožnik zavezanec za plačilo komunalnega prispevka v višini 1.326,55 EUR za priključitev objekta s hišno številko ... na javno vodovodno omrežje. Zoper odločitev je tožnik vložil pritožbo. Drugostopenjski organ (župan Občine ...) je pritožbi ugodil, sklep prvostopenjskega organa odpravil (1. točka izreka) in na podlagi 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) sam odločil o glavni stvari z odločbo št. 354-0006/2022-13 z dne 5. 5. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je tožniku odmeril komunalni prispevek v višini 1.326,55 EUR (2. točka izreka) in odločil, da ga mora tožnik poravnati v tridesetih dneh od pravnomočnosti odločbe (3. točka izreka) ter da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (4. točka izreka).

V obrazložitvi je drugostopenjski organ navedel, da se je sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998 nanašal na oprostitev plačila komunalnega prispevka za priključitev na vso javno infrastrukturo, ne le na posamezno vrsto javne infrastrukture. Vendar pa je nato zaključil, da se je v času pridobitve enotnega gradbenega dovoljenja nanašala oprostitev plačila komunalnega prispevka zgolj za priključitev na javno infrastrukturo, ki je obstajala v času pridobitve gradbenega dovoljenja, to je za priključitev na javno elektro omrežje in javno cesto. Drugostopenjski organ zaključi, da ker je bilo novo vodovodno omrežje zgrajeno šele leta 2015 se oprostitev nanj ne nanaša, zato je tožniku odmeril komunalni prispevek v enaki višini kot prvostopenjski organ.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3.Tožnik se z upravnima aktoma ne strinja in zoper oba upravna akta vlaga tožbo. Navaja, da je bila že njegova pravna prednica A. A. na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998 oproščena plačila komunalnega prispevka. Ta oprostitev je bila vključena v enotno gradbeno dovoljenje št. 351-110/98-13-05 z dne 11. 8. 1998 in se je nanašala na vso javno infrastrukturo, ne le na posamezno vrsto. Iz v ponovljenem postopku pridobljenih listin to jasno izhaja. Sklep Občinskega sveta občine ... namreč ni vseboval ničesar o tem, da bi se nanašal zgolj na obstoječo javno infrastrukturo. Zaključek drugostopnega organa, da se je oprostitev plačila komunalnega prispevka nanašala zgolj na že obstoječo javno infrastrukturo, je napačen in v nasprotju z lastno predhodno ugotovitvijo organa. Takšno ravnanje predstavlja neustaven retroaktivni poseg v predhodno že zaključen dejanski stan, kar je v nasprotju s 155. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: URS). Glede namembnosti objekta tožnik navaja, da iz enotnega dovoljenja za gradnjo izhaja, da je bilo dovoljenje izdano za gradnjo zidanice, ki je kmetijski in ne stanovanjski objekt. Evidenca A. ne more biti verodostojnejša od enotnega dovoljenja za gradnjo. Predlaga odpravo obeh upravnih aktov in zahteva povračilo stroškov postopka.

4.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da ne gre za retroaktivno poseganje v obstoječe stanje, saj se odločba o odmeri komunalnega prispevka nanaša na novozgrajeni javni vodovod, ki na tem območju prej ni obstajal. Meni, da tožnik ni mogel biti oproščen plačila komunalnega prispevka za vodovod, ki ni obstajal. Glede namembnosti objekta navaja, da je komunalni prispevek odmerjen na podlagi uradnih evidenc A., iz katerih izhaja, da se objekt uporablja za bivanje. V skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov se objekti razvrščajo glede na pretežen namen uporabe. Iz vpogleda v spletno stran https://zidanice.si, kjer se objekt oglašuje kot nastanitveni objekt, je razvidno, da ima objekt dve nadstropji. V pritličju se nahaja dnevna soba, opremljena kuhinja, dve spalnici, kopalnica ter velika terasa. V spodnjem nadstropju se nahaja opremljena kuhinja z veliko jedilnico ter terasa z mizo. Današnja zunanja podoba objekta se razlikuje od tiste, predvidene v lokacijski dokumentaciji iz leta 1998. Na vzhodni strani se objekt podaljšuje v nadstrešnico (pokrito teraso), ki v lokacijski dokumentaciji ni predvidena in ki ni konstrukcijsko ali funkcionalno samostojen objekt, ampak skupaj z osnovnim objektom tvori enovit objekt pod eno streho večjih tlorisnih dimenzij, za kar bi bila potrebna sprememba gradbenega dovoljenja. Predlaga zavrnitev tožbe.

Odločitev brez glavne obravnave

5.Obe stranki sta se pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato je sodišče v zadevi odločilo na podlagi njunih pisnih vlog in dokazov.

Sodna presoja

K I. točki izreka:

6.Tožba v delu, kjer se izpodbija prvostopenjski sklep št. 354-0055/2016-25 z dne 23. 2. 2022, ni dovoljena.

7.Navedeni sklep Občinske uprave Občine ... je bil odpravljen z drugostopenjsko odločbo št. 354-0006/2022-13 z dne 5. 5. 2022. Zato tožnik ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tem delu tožbe, saj si z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Navedeni akt je že odpravljen skupaj z njegovimi pravnimi posledicami, zato s tožbo ne more več spremeniti svojega pravnega položaja.

8.Na procesne predpostavke pazi sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka (36. člen ZUS-1). Sodišče tožbo zavrže, če ugotovi, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico. Glede na navedeno je moralo sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v navedenem delu zavreči.

K II. točki izreka:

9.Tožba je v delu zoper odločbo župana Občine ... št. 354-0006/2022-13 z dne 5. 5. 2022 dovoljena in utemeljena.

10.Zakonska podlaga za odmero komunalnega prispevka je ZPNačrt. Po prvem odstavku 77. člena ZPNačrt je občina dolžna zagotavljati gradnjo komunalne opreme, pri čemer se ta financira iz komunalnega prispevka, proračuna občine, proračuna države in iz drugih virov (drugi odstavek istega člena). Občina je upravičena do povrnitve dela stroškov opremljanja zemljišč, ki ga zavezanec - v obravnavani zadevi lastnik objekta, ki naj bi se na novo priključil na komunalno opremo - plača občini (prvi odstavek 79. člena in 80. člen ZPNačrt).

11.Sodišče po pregledu tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa ugotavlja, da je utemeljen tožbeni ugovor o napačni uporabi materialnega prava. Čeprav je v prvostopenjskem postopku prišlo do kršitev načela zaslišanja strank (9. člen ZUP), ker tožnik ni bil seznanjen z ključnimi listinami iz nekdanje Občine ..., je drugostopenjski organ te kršitve saniral tako, da je z dopisom št. 354-0006/2022-11 z dne 7. 4. 2022 tožnika seznanil z dejstvi in okoliščinami ter mu omogočil, da se o njih izjavi. Tožnik je podal izjavo z dne 15. 4. 2022, nakar je drugostopenjski organ izdal svojo odločbo z dne 5. 5. 2022. S tem je bil zagotovljen pošten postopek in spoštovana pravica do izjave iz 9. člena ZUP in pravica do obrambe iz 22. člena URS.

12.Sodišče ob tem še dodaja, da je prvostopenjski organ zagrešil procesno kršitev pri izbiri oblike akta. V ponovljenem postopku je o odmeri komunalnega prispevka odločil s sklepom št. 354-0055/2016-25 z dne 23. 2. 2022, namesto z odločbo. O materialni upravni zadevi, kot je odmera komunalnega prispevka se odloča z odločbo, ki zagotavlja polno procesno varstvo strankam. Tudi ta procesna kršitev dodatno utemeljuje pravilnost odprave prvostopenjskega akta s strani drugostopenjskega organa.

13.Občina lahko odmeri komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt). Komunalni prispevek se ne odmerja le za potrebe gradnje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), ampak tudi zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt).

14.V zadevi ni sporno, da je Občina ... leta 2015 zgradila javno vodovodno omrežje na območju, kjer prej ni obstajalo, in da se zemljišče parc. št. 2555/2 k. o. ... nahaja v obračunskem območju za to vrsto komunalne opreme. Prav tako ni sporno, da je bil tožnikov objekt zgrajen na podlagi enotnega gradbenega dovoljenja št. 351-110/98-13-05 z dne 11. 8. 1998, v katerem je bila izrecno navedena oprostitev plačila komunalnega prispevka z naslednjim besedilom: "investitorka ni zavezanka za plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in za plačilo komunalnega prispevka glede na sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998." Sporno pa je ali je tožnik zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje oziroma ali se na podlagi izdanega enotnega gradbenega dovoljenja št. 351-110/98-13-05 z dne 11. 8. 1998, ki ga je izdala Upravna enota ... investitorki A. A., tožnikovi pravni prednici, za gradnjo nove zidanice in glede na sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998 o oprostitvah plačila komunalnega prispevka šteje, da je bil objekt oproščen plačila le tega, ter kakšna je dejanska raba objekta - kmetijski objekt ali stanovanjski objekt, saj je od tega odvisna višina komunalnega prispevka.

15.Drugostopenjski organ je v pritožbenem postopku pridobil in vpogledal v enotno gradbeno dovoljenje Upravne enote ... št. 351-110/98-13-05 z dne 11. 8. 1998, zapisnik 30. seje Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998, lokacijsko dokumentacijo št. T 02/98, javno dostopne podatke A. ter pridobil izjavo B., d. o. o. o obstoju javnega vodovodnega in kanalizacijskega sistema na dan izdaje gradbenega dovoljenja, ter na podlagi njih izdal izpodbijano odločbo.

- O vsebini sklepa Občinskega sveta Občine ...

16.Iz upravnega spisa, konkretno iz zapisnika Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998, je razvidno, da je bil sprejet sklep z naslednjo vsebino: "Do sprejetja Odloka za obračun o komunalnem prispevku za novograditelje se za obračun uporabljajo enaki kriteriji, kot se uporabljajo za črnograditelje. Plačila komunalnega prispevka so oproščena vsa društva in humanitarne organizacije, ki se ne ukvarjajo s pridobitniško dejavnostjo. Oprostitev velja tudi za gradnjo objektov, za katere se ne plačuje spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča." Upravno sodišče je v sodbi I U 389/2017-16 z dne 6. 2. 2018 jasno prepovedalo sklepanje iz negativnih dejstev in naložilo, da je potrebno upoštevati vsebino sklepa sveta občine ter izhajati iz razloga oprostitve. Sodišče je posebej poudarilo, da utegne biti pomembno tudi, ali je bila oprostitev trajna ali začasna, in ali je vezana na namembnost ali okoliščine gradnje.

- O neupoštevanju napotil Upravnega sodišča

17.Kljub jasnim napotilom iz sodbe I U 389/2017-16 z dne 6. 2. 2018 je drugostopenjski organ ponovil isti pristop, ki ga je Upravno sodišče že zavrnilo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 5. 5. 2022 je razvidno, da je organ najprej pravilno ugotovil, da "se je sklep Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998 nanašal na oprostitev plačila komunalnega prispevka za priključitev na vso javno infrastrukturo, ne le na posamezno vrsto javne infrastrukture." Vendar pa je nato brez ustrezne pravne podlage zaključil, da "se je v času pridobitve enotnega gradbenega dovoljenja nanašala oprostitev plačila komunalnega prispevka zgolj za priključitev na javno infrastrukturo, ki je obstajala v času pridobitve gradbenega dovoljenja." Organ je iz okoliščine, da javnega vodovoda ni bilo, sklepal o obsegu oprostitve, namesto da bi analiziral vsebino in namen sklepa občinskega sveta. Ta zaključek temelji na sklepanju iz negativnih dejstev - natančno na tisti način, ki ga je sodba I U 389/2017-16 prepovedala, ker je preuranjen, če se o obsegu oprostitve zgolj sklepa iz okoliščine, da javnega vodovoda ni bilo.

- O pomanjkljivih pravnih analizah

18.Drugostopenjski organ ni analiziral razloga oprostitve, kot je to zahtevala sodba I U 389/2017-16 z dne 6. 2. 2018, in ni opravil nobene od analiz, ki jih je sodišče naložilo, in ki so potrebne za razrešitev protislovja med ugotovitvama o oprostitvi za "vso javno infrastrukturo" in "zgolj obstoječo infrastrukturo." Čeprav je zbral obsežno dokumentacijo, ni opravil ustrezne razlage sklepa občinskega sveta. Organ ni analiziral razloga oprostitve (objekt, za katerega se ne plačuje sprememba namembnosti kmetijskega zemljišča), ni ugotovil, ali je bila oprostitev trajna ali začasna, niti ni presodil, ali je vezana na namembnost objekta ali okoliščine gradnje. Prav tako ni ugotavljal, ali je bila oprostitev vezana na kmetijski značaj objekta in ali spremembe objekta vplivajo na veljavnost oprostitve iz leta 1998. Namesto potrebne analize vsebine sklepa Občinskega sveta Občine ... je organ sklepal iz negativnih dejstev o neobstoju infrastrukture v času izdaje gradbenega dovoljenja, kar predstavlja isti pristop, ki ga je Upravno sodišče že označilo za preuranjenega in pomanjkljivo ugotovitev dejstev v smislu 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

19.Sodišče ob tem poudarja, da ni njegova naloga, da samo opravi vsebinsko razlago sklepa Občinskega sveta Občine ... iz leta 1998, temveč mora to storiti upravni organ v ponovnem postopku. Naloga sodišča je le, da ugotovi, ali je organ pri razlagi tega sklepa uporabil ustrezno metodologijo in ali je odločbo zadostno obrazložil. V obravnavani zadevi organ te naloge ponovno ni opravil, saj je ponovno sklepal iz negativnih dejstev namesto iz vsebine in namena sklepa občinskega sveta.

20.Sodišče tako zaključuje, da je drugostopenjski organ resda zbral dokumentacijo in ugotovil ključna dejstva iz pridobljenih dokumentov, vendar ni opravil potrebnih pravnih analiz zbranih dejstev. Organ tako svojih ugotovitev ni povezal v koherentno pravno argumentacijo in ni analiziral njihovih pravnih posledic za interpretacijo obsega oprostitve.

- O logičnem protislovju v odločbi organa

21.Drugostopenjski organ je v izpodbijani odločbi naredil očitno logično protislovje, ki kaže na pomanjkljivo ugotovitev dejanskega stanja in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 2. točke prvega odstavka 237. člena ZUP. V obrazložitvi je najprej ugotovil, da se sklep Občinskega sveta Občine ... nanaša na oprostitev za vso javno infrastrukturo, nato pa je zaključil, da velja le za takrat obstoječo infrastrukturo. Te dve ugotovitvi si neposredno nasprotujeta in onemogočata preizkušanje odločbe v pravnih sredstvih. Če se oprostitev nanaša na "vso javno infrastrukturo", potem logično ne more biti hkrati omejena le na infrastrukturo, ki je obstajala v določenem časovnem trenutku.

- O namembnosti objekta

22.Glede namembnosti objekta sodišče ugotavlja, da je sporno, ali objekt še vedno izpolnjuje pogoje iz sklepa občinskega sveta. Iz upravnega spisa je razvidno, da je bilo enotno gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo zidanice (kmetijski objekt), medtem ko se v evidencah A. objekt vodi kot stanovanjski objekt. Drugostopenjski organ ni analiziral te povezanosti med izvorno namembnostjo objekta in veljavnostjo oprostitve, niti ni presodil, ali morebitne spremembe objekta vplivajo na veljavnost oprostitve iz leta 1998. Prav tako ni bilo analizirano, ali je vključitev oprostitve v individualni upravni akt (gradbeno dovoljenje) ustvarila pridobljeno pravico, ki se je prenesla na sedanjega lastnika objekta. Ta vprašanja so pomembna za končno odločitev in morajo biti v ponovnem postopku ustrezno obravnavana.

- O vprašanju retroaktivnosti posega

23.Tožnik se sklicuje na kršitev 155. člena Ustave RS in trdi, da odmera komunalnega prispevka za infrastrukturo, zgrajeno leta 2015, retroaktivno posega v že pridobljene pravice iz leta 1998. Sodišče ugotavlja, da je za presojo morebitne kršitve 155. člena Ustave RS potrebno najprej popolnoma ugotoviti dejansko stanje o naravi, obsegu in trajnosti oprostitve iz leta 1998.

24.Ključno pri tem je, da organ ni opravil potrebne analize, ali je oprostitev iz sklepa občinskega sveta ustvarila subjektivno javno pravico (pridobljeno pravico) ali je šlo le za objektivno pravno normo. Prav tako organ ni ugotovil, ali se oprostitev nanaša časovno neomejeno na vso javno infrastrukturo ali le na infrastrukturo, ki je obstajala v času izdaje sklepa. Če bi se izkazalo, da je bila izdana časovno neomejena oprostitev, ki je ustvarila pridobljeno pravico, bi lahko naknadna odmera komunalnega prispevka za isto zemljišče dejansko predstavljala retroaktiven poseg v to pravico.

25.Ker upravni organ ni popolnoma ugotovil ključnih dejstev - ali je bila oprostitev trajna ali začasna, ali je vezana na namembnost objekta, ali je ustvarila pridobljeno pravico in kakšen je bil njen natančen obseg - ni mogoče zanesljivo presoditi, ali naknadna odmera komunalnega prispevka predstavlja retroaktivni poseg v pridobljene pravice. V ponovnem postopku mora upravni organ ugotoviti vsa potrebna dejstva v zvezi z oprostitvijo iz leta 1998 in se (po potrebi) konkretno opredeliti tudi do tožnikovega ugovora o retroaktivnem posegu v pridobljene pravice. Na podlagi popolno ugotovljenih dejstev in presoje ustavnega vidika mora organ nato sprejeti končno odločitev, ali je tožnik zavezan za plačilo komunalnega prispevka ali ne.

- Sklepno

26.Zadeva se vrača toženki v ponovni postopek (drugostopenjskemu organu v pritožbeno fazo), kjer mora ponovno odločiti o pritožbi zoper prvostopenjski "sklep" št. 354-0055/2016-25 z dne 23. 2. 2022 ob doslednem upoštevanju napotil iz te sodbe in sodbe I U 389/2017-16 z dne 6. 2. 2018. Drugostopenjski organ lahko v pritožbenem postopku na podlagi 251. člena ZUP bodisi sam odloči o glavni stvari bodisi zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, pri čemer bo svojo odločitev sprejel glede na to, kako bo najhitreje, najbolj ekonomično in najučinkoviteje odpravil pomanjkljivosti, ugotovljene v pritožbenem postopku.

27.Sodišče posebej poudarja, da mora upravni organ v ponovnem postopku zagotoviti spoštovanje načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP. Tožniku mora biti pred izdajo nove odločbe omogočeno, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so relevantne za odločitev, vključno z organovimi ugotovitvami o razlagi sklepa občinskega sveta, naravi oprostitve in morebitnih spremembah objekta. Prav tako mora biti tožnik seznanjen z vsemi dokumenti, na katere se organ opira pri svoji odločitvi.

28.Upravni organ mora v pritožbenem postopku temeljito ugotoviti vsa dejstva v zvezi z oprostitvijo plačila komunalnega prispevka iz leta 1998. Upravni organ mora izhajati iz dejanske vsebine sklepa Občinskega sveta Občine ... z dne 11. 2. 1998 in ne sklepati iz negativnih dejstev o neobstoju infrastrukture v času izdaje sklepa. Upravni organ mora ugotoviti razlog, zaradi katerega je svet Občine ... objekt oziroma investitorico oprostil plačila komunalnega prispevka. Upravni organ mora ugotoviti, ali je bila oprostitev izdana kot trajna pravica objekta ali kot začasna olajšava ter ali je oprostitev vezana na namembnost objekta ali na okoliščine gradnje. Posebej mora presoditi, ali objekt še vedno izpolnjuje pogoje iz sklepa občinskega sveta glede na dejanske spremembe objekta in njegovo trenutno uporabo. Organ mora prav tako analizirati pravne posledice vključitve oprostitve v gradbeno dovoljenje in prenos te pravice na sedanjega lastnika objekta. Tožniku mora biti pred izdajo nove odločbe omogočeno, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so relevantne za odločitev o morebitni oprostitvi plačila komunalnega prispevka. Na podlagi vseh ugotovljenih dejstev mora nato materialno presoditi, ali obstajajo razlogi za oprostitev plačila komunalnega prispevka za vodovodno infrastrukturo, zgrajeno leta 2015, in svojo odločitev ustrezno utemeljiti. Drugostopenjski organ je na stališče sodišča vezan na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

29.Tožnik je zahteval povrnitev stroškov postopka. II. točka izreka sodbe temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, zato se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV (odvetniška družba je zavezanka za DDV), skupaj tako v višini 347,70 EUR.

30.Višjo stroškovno zahtevo tožnika je sodišče zavrnilo, saj za njeno priznanje podlage v veljavnih predpisih ni najti.

31.Priznane stroške je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

32.Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Enako določa peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

2Na podlagi določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) velja, da se o predmetu upravnega postopka, torej o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank, odloča z odločbo (207. člen ZUP), medtem ko se o procesnih vprašanjih ali postranskih vprašanjih, ki niso bistvo zadeve, odloča s sklepom (226. člen ZUP). V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ odločil s sklepom namesto z odločbo, s čimer je napačno uporabil pravni akt in s tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 237. členu ZUP. Takšna kršitev pomeni napačno izbiro pravnega instrumenta in kršitev materialne pristojnosti organa, kar utemeljuje razveljavitev izpodbijanega akta. V kolikor bo prvostopenjski organ odločal v ponovljenem postopku, naj ugotovljeno kršitev odpravi in o stvari pravilno odloči z odločbo.