Jedro

Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka delno spremeni tako, da 2. točka pravilno glasi: „Solastna vrstna hiša v L., stoječe na parc. št. 992/6, vl. št. 1509 k.o. V., kjer je predlagateljica P. Š. solastnica do 1/5, nasprotne udeleženke pa do 4/5, se razdeli tako, da se proda na javni dražbi, izkupiček od prodane nepremičnine pa se razdeli med stranke postopka tako, da prejme predlagateljica 1/5 kupnine, 4/5 kupnine pa spada v zapuščino po pokojnem J. Š..“ V preostalem delu se pritožbi zavrneta kot neutemeljeni in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je pod točko 1. zavrnilo predlog predlagateljice in druge nasprotne udeleženke za prekinitev. Pod točko 2. je odločilo, da se sporna nepremičnina razdruži tako, da se proda na javni dražbi, izkupiček pa se razdeli med predlagateljico do 1/5 kupnine, med nasprotne udeležence pa 4/5 kupnine.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagateljica. Ogled na kraju samem ni bil opravljen. Zato je bilo napačno uporabljeno materialno pravo. Vztraja pri fizični delitvi, tako kot je bilo prvič razdeljeno. Nespornih ugotovitev ni bilo, da stranki nista v stanju plačati delitve. Predlagateljica je na zadnjem naroku 7.10.2009 povedala, da bi bila pripravljena nositi stroške, denar bi že kje dobila. Ni bilo soglasja strank o civilni delitvi. Predlagateljica nima kam iti in to ne bo rešilo njenega problema. Mora skrbeti za prizadeto hčerko. Predlagateljica je nepremičnino razdružila s svojim bivšim možem in sicer v naravi tako, kot jih zaseda. Zato je bila pripravljena plačati razliko, če ostane tako, kot je bilo. Predlaga, da obvelja prvi sklep nepravdnega sodišča iz 2006 leta. Sodišče je zavrnilo predlog za prekinitev postopka, saj še ni jasno, kdo so dediči po pokojnem J. Š.. Za sedaj je dedič nasprotni udeleženec, lahko je še kdo drug. Predlagateljica je prosila za mnenje še izvedenca L. M., katerega mnenje je v spisu.

Pritožbo vlaga tudi M. M.. Želeli so prekinitev postopka do izdanega sklepa o dedovanju, ko bo znan dejanski lastnik predmetne nepremičnine. Lahko bo drugačen dogovor med novimi lastniki in predlagateljico. Kakšna je delitev, pa bo možno šele v samem dednem postopku. Sodišče zadevo vleče sedemnajst let. Sedaj pa upošteva samo željo vdove M. G. Š..

Na vročeni pritožbi nasprotne stranke niso odgovorile.

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage za rešitev te zadeve in dejanskega stanja. Tožnica in njen tedanji razvezani mož A. Š. sta oba vložila predlog za razdružitev solastnine. Med postopkom je predlagateljičin razvezani mož hišo (delež) prodal, sedaj pokojnemu J. Š. Delež pa je ostal jasno določen, in sicer ima predlagateljica 1/5, sedaj dediči po pokojnem J. Š. pa 4/5. Na strani nasprotnega udeleženca pa so sedaj dediči in sicer vdova M. G. Š. in M. M.. Predlagateljica in M. M. sta predlagala prekinitev postopka do rešitve zadeve P 2718/2008, saj teče med nasprotnima udeležencema in M. G. Š. v tej pravdi. Toži na ugotovitev solastnine in dedne pravice. Sodišče prve stopnje je predlog za prekinitev zavrnilo. Iz zapuščinskega spisa po pokojnem J. Š. je namreč ugotovilo, da sta nasprotna udeleženca dediča, da pa teče med njima pravda. Zato je menilo, da predlog za prekinitev ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče se s sklepom sodišča prve stopnje strinja, vendar v zvezi z 2. točko izreka, ko gre za dejstvo, kam naj se po prodani nepremičnini izkupiček v višini 4/5 kupnine nakaže, delno ugodilo pritožbama tako, da ta kupnina sodi v zapuščino po pokojnem J. Š.. Sporen je namreč delež med dedičema. V pritožbi celo M. M. trdi, da je edini dedič in da le njemu pripada 4/5 solastninskega deleža. Na ta način pa se dolgoletni razdružitveni postopek lahko zaključi, saj so v pravdi udeleženi vsi, ki zatrjujejo, da so dediči po J. Š., in ne bo nihče oškodovan, saj gre izkupiček v zapuščino.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da po tolikih letih postopka je treba zaradi načela ekonomičnosti o zadevi odločiti, saj je to materialnopravno in procesno možno.

Odgovor glede načina delitve v skladu z določbo 70. člena Stvarnopravnega zakonika, pa velja obema pritožnikoma.

Sodišče pravilno citira člen SPZ in je pravilno ugotavljalo, ali je med strankami soglasje, da bi se lahko nepremičnino fizično razdelilo in naredilo dve stanovanjski enoti. Pritožbeno sodišče je podalo že v razveljavitvenem sklepu z dne 13.9.2006 materialnopravno naziranje o tem, kaj pomeni fizična delitev. In v zvezi s tem je sodišče prve stopnje tudi s pomočjo izvedencev jasno ugotovilo, kaj bi bilo treba, da bi hišo fizično razdružili in ustvarili dve novi enoti. Nato sta pravdni stranki na naroku 18.2.2009 (list. št. 195) kot nesporno ugotovili, da se nepremičnine ne da razdružiti brez velikih stroškov, za katere pa nista v stanju, da bi jih plačali. Morala bi namreč nastati nova hiša, kar je zahtevalo visoke stroške. Zmotno meni pritožnica, da je zapis na zapisniku o zadnjem naroku (list. št. 260) o vprašanju pooblaščenke nasprotne prve udeleženke moč razlagati tako, da je pritožnica izjavila, da bi denar dobila in da je s tem preklicala nesporno ugotovljeno dejstvo. Zapis ni jasen, kot meni pritožnica. Na koncu se konča zapis tako, da si pri osemdesetih ne bo iskala novega stanovanja, vendar ni ponudila odkupa solastninskega deleža. Sodišče pa pravilno ugotavlja, da za etažiranje rabijo soglasje vseh solastnikov. Predpogoj za izplačilo je, da je fizična delitev v naravi mogoča. Ravno pri ugotavljanju stroškov za fizično delitev, pa je nastal v postopku med strankami spor in ta spor do sedaj ni bil odpravljen tako, da bi mogoče razlagali voljo strank, da se solastniki želijo sporazumeti o delitvi ali pa da en solastnik dobi v naravi tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes in drugega izplača. Zato je sodišče pravilno sklepalo, da ostane le civilna delitev in delitev kupnine. Za predelavo hiše v dve novi enoti ni bilo več potrebnega soglasja, saj dedinja M. G. Š. s tem ni soglašala. S predloženim izvedeniškim mnenjem izven pravde izvedenca L. M., pa stranki nista soglašali, zato ga sodišče utemeljeno ni upoštevalo. Predvsem pa je sodišče ugotovilo, da je edina možnost za razdružitev sporne nepremičnine civilna delitev, ker drugi pogoji niso bili več izkazani.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe SPZ in ker pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbi v preostalem delu zavrniti in v nespremenjenem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).