U-I-93/97

29.10.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Elizabete Ortner - Born iz Tržiča, ki jo zastopa dr. Mirko Silvo Tischler, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 29. oktobra 1997

s k l e n i l o:

Pobuda Elizabete Ortner - Born za oceno ustavnosti Zakona o konfiskaciji premoženja in izvršitvi konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnica je 10.4.1997 vložila pobudo za oceno ustavnosti Zakona o konfiskaciji premoženja in izvršitvi konfiskacije (v nadaljevanju: ZKIK). Pobudnica meni, da se izpodbijani zakon še vedno uporablja v postopkih, v katerih se odloča o ničnosti zaplembenih postopkov. Meni, da so bile zaplembe kazenske sankcije. Za njihovo izrekanje pa naj bi bila v skladu s temeljnimi načeli, ki so jih že tedaj priznavali civilizirani narodi, pristojna sodišča. Ta temeljna načela so sprejele tudi mednarodne konvencije o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki je sicer dopustil sojenje za ravnanja, ki so v času njihove storitve oziroma opustitve po splošnih, od vseh narodov priznanih načelih, veljala za kazniva dejanja. Vendar pa po mnenju pobudnice na tej podlagi ni mogoče kaznovati že pripadnosti posameznemu narodu, kar naj bi bil storil izpodbijani zakon. ZKIK je po mnenju pobudnice v nasprotju z 2., 3., 8., 14., 21., 23., 25., 28., 29. in 30. členom Ustave. Neskladne so po mnenju pobudnice predvsem določbe 2., 3., 12., 13., 26., 28. in 30. člena ZKIK.

Določba 30. člena ZKIK naj bi bila v neskladju zato, ker se je zgolj na podlagi domneve nemške narodnosti izvedla zaplemba, ne da bi se lahko izvajali nasprotni dokazi.

2.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes z navedbami, da je Okrajna zaplembena komisija v Tržiču njenemu očetu zaplenila vse premoženje, Okrajno sodišče v Kranju pa je izvedlo izrečeno zaplembo in preneslo premoženje na državo FLRJ. Zaplemba je bila izrečena na podlagi predpisov o zaplembi premoženja osebam nemške narodnosti oziroma naj bi bilo premoženje zaplenjeno kot nemško, ker naj bi ga bili nacisti zaplenili njenemu očetu kot osebi židovskega porekla. Navaja, da je pri Državnem tožilstvu vložila pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ker naj bi bil uporabljen napačen temelj za zaplembo. Državno tožilstvo ni vložilo zahteve z utemeljitvijo, da so vsi roki iz upravnega in pravdnega postopka za izpodbijanje takih odločb potekli.

B.

3.ZKIK je bil dopolnjen in spremenjen z Zakonom o potrditvi, spremembah in dopolnitvah ZKIK z dne 9. junija 1945 (Uradni list FLRJ, št. 61/46), ko je dobil tudi novo ime: Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (v nadaljevanju: ZZPIZ).

Določba 30. člena ZKIK je prenehala veljati že z uveljavitvijo ZZPIZ, ki je v 32. členu določil, da morajo Okrajna sodišča do 1.10.1946 dokončati delo glede predmetov iz 30. člena ZKIK.

ZZPIZ pa je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o izvršitvi kazni, varnostnih ukrepov in vzgojnih poboljševalnih ukrepov (Uradni list FLRJ, št. 47/51). ZKIK torej v skladu s prvim odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine ni mogel postati sestavni del pravnega reda Republike Slovenije, ker ob njeni osamosvojitvi ni veljal. Ustavno sodišče praviloma ne more odločati o ustavnosti zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki so prenehali veljati pred vložitvijo pobude ali zahteve, s katero se začne postopek pred Ustavnim sodiščem. Izjema od tega pravila je mogoča le v primerih, ko obstoji pravovarstvena potreba po presoji ustavnosti posameznega predpisa. Ustavno sodišče je na podlagi njenega obstoja doslej že presojalo ustavnost posameznih že ob sprožitvi postopka neveljavnih predpisov: odločba št. U-I-6/93 z dne 1.4.1994 - OdlUS 33, III, odločba št. U-I-67/94 z dne 21.3.1996 - OdlUS 31, V. V prvonavedenem primeru je bila pravovarstvena potreba utemeljena predvsem na določbi drugega odstavka 28. člena Ustave, v drugem pa tudi na določbi 416. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP), ki osebi, obsojeni na podlagi predpisa, ki po odločitvi Ustavnega sodišča ni v skladu z Ustavo, daje pravico zahtevati spremembo pravnomočne sodbe v obnovljenem postopku.

4.Pobudnica pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti določb ZKIK ni izkazala. Pobudnica navaja, da je bilo njenemu pravnemu predniku zaplenjeno premoženje na podlagi predpisov o zaplembi premoženja osebam nemške narodnosti. Na tej podlagi bi pobudnica lahko zahtevala le presojo določbe 30. člena ZKIK, ki je določala, da so na podlagi Odloka AVNOJ-a o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45), pristojne odločiti o zaplembi premoženja okrajne komisije. Določala je še pravico do pritožbe na komisijo pokrajinskega ljudskega odbora in pristojnost okrajnega ljudskega sodišča, da na podlagi pravnomočne odločbe komisije izvrši prenos lastništva. Druge določbe ZKIK z zaplembo premoženja njenemu očetu niso v neposredni zvezi. Za oceno ustavnosti 30. člena ZKIK pa pobudnica prav tako ne izkazuje pravovarstvene potrebe.

Zaplembe premoženja osebam nemške narodnosti namreč niso bile kazenske sankcije, ampak so imele drugačno pravno podlago.

Temeljile so na pravici do reparacij za vojno škodo. Zato kljub temu, da bi Ustavno sodišče presodilo, da se določba 30. člena ZKIK v Republiki Sloveniji ne more uporabljati, pobudnica na podlagi takšne določbe ne bi mogla doseči spremembe pravnomočne odločbe o zaplembi po določbi 416. člena ZKP. Tudi zatrjevano dejstvo, da je bilo premoženje zaplenjeno kot nemško, čeprav naj bi ga bil okupator zaplenil pobudničinemu očetu, ki je bil judovskega porekla - torej gre za vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja v postopku zaplembe premoženja, na izkazanost pobudničine pravovarstvene potrebe za presojo ustavnosti 30. člena ZKIK ne more vplivati. Ker torej pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe za ustavnosodno presojo ZKIK, je bilo treba pobudo zavreči. Pobudnica lahko v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93) svojo pravico do povrnitve premoženja, ki je bilo podržavljeno njenemu pravnemu predniku, uveljavlja v denacionalizacijskem postopku. Zoper odločitve organov, pristojnih za izvedbo denacionalizacije, pa ima pobudnica po poprej izčrpanih pravnih sredstvih v skladu z določbami 50. do 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) zaradi varstva ustavnih pravic tudi ustavno pritožbo.

C.

5.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi prvega odstavka 21. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm