Jedro

Predlagatelj je sicer izkazal nizke družinske mesečne prejemke, vendar je lastnik premoženja (nepremičnine v skupni vrednosti 28.000,00 EUR in osebno vozilo znamke Renault, letnik 2005, v vrednosti 2.500,00 EUR), ki že brez upoštevanja vrednosti nepremičnine, v kateri živi (12.000,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), bistveno presega 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se datum zapadlosti prvega obroka (15. maj 2011) nadomesti z datumom 15. september 2011. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem ter nespremenjenem delu izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom predlogu predlagatelja delno ugodilo ter predlagatelju dovolilo obročno plačilo sodne takse v skupnem znesku 1.094,40 EUR tako, da je le-to dolžan poravnati v 12-ih zaporednih mesečnih obroki, pri čemer prvi obrok v znesku 91,24 EUR zapade v plačilo 15. maja 2011, vsak naslednji obrok prav tako v znesku 91,20 EUR pa zapade v plačilo 15. dne v naslednjem mesecu.

Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil predlagatelj po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Bistveni pritožbeni razlogi bodo povzeti v nadaljevanju obrazložitve, ko bo nanje tudi odgovorjeno. Sodišču druge stopnje je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlagatelja oprosti plačila sodne takse.

Predlagatelj ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba je delno utemeljena.

Pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks na podlagi sodne odločbe so določeni v 11. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je predlagatelj sicer izkazal nizke družinske mesečne prejemke, vendar je predlagatelj lastnik premoženja (nepremične v skupni vrednosti 28.000,00 EUR in osebno vozilo znamke Renualt, letnik 2005, v vrednosti 2.500,00 EUR), ki že brez upoštevanja vrednosti nepremičnine, v kateri živi (12.00,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), bistveno presega 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Glede na to, da predlagatelj preživlja brezposelno zunajzakonsko partnerko in tri mladoletne otroke, bi takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja sam oziroma se preživljajo njegovi družinski člani. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da mora predlagatelj v skladu z drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodno takso plačati v dvanajstih mesečnih obrokih. Glede na navedeno je neutemeljena predlagateljeva pritožbena navedba, da bi ga moralo sodišče prve stopnje oprostiti plačila sodne takse.

Neutemeljena je predlagateljeva pritožbena navedba, da mu nepremičnine ne prinašajo nobenega dohodka. Iz izjave o premoženjskem stanju (Priloga 4) namreč izhaja, da njegov dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša 239,35 EUR, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da so predlagateljevi družinski mesečni prejemki tudi ob upoštevanju tega dohodka nizki. Poleg tega pa sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti predloga predlagatelja za oprostitev plačila sodnih taks pravilno ni upoštevalo nepremičnine, v kateri predlagatelj živi (12.00,00 EUR), in vrednosti solastniškega deleža nepremičnine, ki je predmet tega delitvenega postopka (160.000,00 EUR), ampak je pravilno upoštevalo samo nepremičnine v skupni vrednosti 28.000,00 EUR, katere bistveno presegajo 60-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Sodišče druge stopnje je zato v skladu z določbo druge točke 365. člena ZPP pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podane pritožbeno uveljavljene kršitve, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje pa je moralo zaradi poteka prvega roka (15. maj 2011) za plačilo prvega obroka sodne takse v tem delu delno ugoditi pritožbi in odločitev sodišča prve stopnje delno spremeniti tako, da je prilagodilo datum zapadlosti prvega obroka (15. september 2011), kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih predlagatelj v pritožbi ni priglasil.