Jedro

Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje z dne 14. 6. 2018 in sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 7. 2018. II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 6. 2018 postopek ustavilo (I. točka izreka) ter toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 142,78 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka). S sklepom z dne 27. 7. 2018 pa je toženki naložilo, da tožniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrne stroške sodnih taks v višini 18,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper II. točko izreka sklepa z dne 14. 6. 2018 in zoper sklep z dne 27. 7. 2018 se pritožuje toženka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V vsebinsko enakih pritožbah navaja, da je že v vlogi z dne 11. 6. 2018 izpostavila, da je tožnik že v vlogi z dne 17. 1. 2018 potrdil prejem plačila s strani toženke, vendar tožbe ni umaknil. To je storil šele 31. 5. 2018, torej skoraj pol leta po delni izpolnitvi zahtevka (5. 12. 2017). Tako ne drži ugotovitev v izpodbijanih sklepih, da je tožbo umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka. Zato je zmotno uporabljeno določilo prvega odstavka 158. člena ZPP. Toženka v obeh pritožbah priglaša pritožbene stroške.

3. Na obe pritožbi je tožnik podal odgovora z navedbo, da je bila vložitev tožbe potrebna, saj toženka takrat svoje obveznosti ni izpolnila. V vmesnem času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe pa toženki niso nastali nobeni dodatni stroški in sodišče ni opravilo nobenega procesnega dejanja. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi toženke zavrne, potrdi sklepa sodišča prve stopnje ter toženki naloži plačilo tožnikovih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3, 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno in pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je o pravdnih stroški in nato o priglašenih stroških sodne takse odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Ugotovilo je, da je tožnik tožbo umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, zato mu je toženka dolžna povrniti stroške.

7. Tožnik je 3. 2. 2017 vložil tožbo zaradi plačila dodatka za delo preko polnega delovnega časa. Toženka je v odgovoru na tožbo tožbeni zahtevek prerekala, sicer pa obljubljala vsaj delno plačilo na podlagi Odredbe ministrice z dne 27. 6. 2017. Tožnik je z vlogo z dne 17. 1. 2018 spraševal za pojasnilo, kaj naj bi mu bilo 5. 2. 2017 plačano, da bo lahko tožbeni zahtevek ustrezno umaknil. Nato pa je z vlogo z dne 30. 5. 2018 tožbo v celoti umaknil, s čimer je toženka v vlogi z dne 11. 6. 2018 soglašala.

8. Toženka je zahtevek izpolnila 5. 12. 2017, tožnik pa je tožbo umaknil 30. 5. 2018. Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo dobrih pet mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost (tako tudi sklep VSL, opr. št. II Cpg 1320/2016). Zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka materialnopravno pravilno oprlo na prvi odstavek 154. člena ZPP in toženki naložilo, da tožniku povrne vse potrebne pravdne stroške, vključno s stroški sodne takse.

9. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče obe pritožbi toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa z dne 14. 6. 2018 ter sklep z dne 27. 7. 2018 (2. točka 365. člena ZPP).

10. Toženka s pritožbama ni uspela. Tožnik z odgovoroma na pritožbi ni bistveno prispeval k rešitvi pritožb, tako da sta bila odgovora nepotrebna. Zato obe stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).