Jedro

Upravni organ ne more zavrniti zahteve za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo in se pri tem sklicevati na nerešeno predhodno vprašanje – dopustnost pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis investitorja v zemljiški knjigi na zemljišču predvidenega posega. Od rešitve tega vprašanja je namreč odvisno, ali investitor izkazuje pravico gradnje, zato mora predhodno vprašanje rešiti sam ali pa prekiniti postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana odločba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 27.8.2004. S to odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote Tržič z dne 8.3.2004, s katero je ta zavrnila zahtevo investitorja A.A. za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 12 k.o. ... ter zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da za presojo prvostopnega upravnega organa, da investitor ni izkazal pravice gradnje na zemljišču, ki je predmet spornega posega – gradnje stanovanjske hiše, ni podlage. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je investitor zemljiškoknjižni lastnik predmetnega zemljišča, kar dokazuje zemljiškoknjižni izpisek. S tem pa je tudi po presoji sodišča izkazana pravica gradnje. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati dejstvo, da je zemljišče predvidenega posega predmet denacionalizacijskega postopka, v katerem tožniki zahtevajo vrnitev tega zemljišča v naravi, kot tudi ne dejstvo, da so tožniki sprožili postopek za ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 18. 3. 1996 o brezplačnem prenosu pravice uporabe na predmetnem zemljišču na pravnega prednika investitorja – njegovega očeta. Tožniki v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Zmotna je ugotovitev, da je investitor izkazal pravico gradnje na zemljišču predvidenega posega. Tožniki so namreč ves čas postopka zatrjevali ničnost pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis v zemljiški knjigi, zato je ugotovitev o tem, ali investitor izkazuje pravico gradnje, odvisna od rešitve predhodnega vprašanja – ničnosti pravnega posla. Med tem so pritožniki uspeli pridobiti tudi sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 9.5.2006, s katerim so investitorju prepovedani vsi posegi na predmetni parceli, vključno s pripravljalnimi ali začetnimi deli za gradnjo, ter sklep istega sodišča z dne 16.3.2006, s katerim je dovoljena zaznamba izbrisne tožbe na tej parceli. Bistvena kršitev določb postopka je podana s tem, ker sodišče ni upoštevalo pravnomočnega sklepa upravnega organa o prekinitvi postopka za čas do pravnomočne odločitve o vrnitvi predmetnega zemljišča v postopku denacionalizacije. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi. Tožena stranka, Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in C.C. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu na pritožbo niso podali odgovora. Pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo zaradi naslednjih razlogov: Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopni upravni organ v dejanskem stanju ni imel podlage za zavrnitev zahteve investitorja za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na nepremičnini parc. št. 12 k.o. ... in je zato odločba nezakonita, vendar ne iz razlogov, ki jih navajata tožena stranka in prvostopno sodišče. V obravnavani zadevi je sporno, ali je investitor izkazal pravico graditi na zemljišču, ki je predmet zahteve za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo. Prav to pa je bistveno za odločitev v tej zadevi. Izkazana pravica gradnje na zemljišču predvidenega posega je namreč pogoj za izdajo gradbenega dovoljena. Med tem, ko tožena stranka ugotavlja, s tem pa soglaša tudi prvostopno sodišče, da je ta pogoj izpolnjen, tožniki temu nasprotujejo. Po presoji pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru vprašanje, ali investitor izkazuje pravico graditi na predmetnem zemljišču, odvisno od rešitve predhodnega vprašanja, to je od vprašanja dopustnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za vpis lastninske pravice investitorja na predmetnem zemljišču v zemljiški knjigi. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa in niti ni sporno, da je bila za zemljišče spornega posega že leta 1992 vložena zahteva za denacionalizacijo, in sicer za vrnitev tega zemljišča v naravi ter, da ob izdaji odločbe upravnega organa prve stopnje denacionalizacijski postopek ni bil pravnomočno končan. Prav tako iz podatkov spisa izhaja, da je zemljišče predvidenega posega prešlo iz družbene lastnine v last investitorjevega očeta na podlagi pogodbe, sklenjene leta 1996, torej po vložitvi zahteve za denacionalizacijo. Tako razpolaganje pa je glede na določbo 1. odstavka 88. člena ZDen nedopustno, zaradi česar so tožniki pri pristojnem sodišču sprožili postopek zaradi ugotovitve ničnosti navedene pogodbe. Glede na navedeno je vprašanje dopustnosti pravnega posla predhodno vprašanje v tem postopku. Če pa organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da tako kot v obravnavanem primeru, brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kašnega drugega organa, ga lahko ob pogojih tega zakona sam obravnava ali pa prekine postopke, dokler ga ne reši pristojni organ (1. odstavek 147. člena ZUP). Prvostopni upravni organ je sicer s sklepom postopek prekinil do pravnomočne odločitve o denacionalizaciji, nato pa je v nasprotju s tem sklepom postopek nadaljeval in odločil o zahtevi investitorja za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo tako, da je zahtevo zavrnil prav zaradi nepravnomočno končanega postopka denacionalizacije. S tem pa je ravnal v nasprotju z navedeno določbo ZUP. Organ namreč, glede na navedeno določbo, ne more zavrniti zahtevka in se pri tem sklicevati na to, da ni rešeno predhodno vprašanje, temveč mora to vprašanje sam rešiti ali pa prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Upravni organ ni tako ravnal, ampak je v nasprotju z navedeno določbo ZUP odločil o stvari, za to pa zaradi nerešenega predhodnega vprašanja v dejanskem stanju ni imel podlage. Zato in ne zaradi razlogov, ki jih navaja tožena stranka, z njimi pa soglaša tudi prvostopno sodišče, je odločba upravnega organa prve stopnje nezakonita. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke, da se odločba prvostopnega upravnega organa odpravi in zadeva vrne v ponovno odločanje, pravilna, čeprav ne zaradi razlogov, ki jih navaja tožena stranka, ampak zaradi nerešenega predhodnega vprašanja, na kar pravilno opozarjajo pritožniki. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.