Jedro

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče ugodilo predlogu predlagatelja in vzpostavilo etažno lastnino na stavbi št. 3562, ki stoji na parc. št. 2165/3, k.o. x., na naslovu x(I) in sklenilo, da se parc. št. 2165/3, k.o. x., šteje za pripadajoče zemljišče (II), da skupnih delov stavbe ni (IV), da so posamezni deli stavbe trije in sicer stanovanje št. 1 v 1. etaži v izmeri 71,97 m2, prostor v nestanovanjski rabi v 1. etaži, ki meri 196,04 m2, in prostor v nestanovanjski rabi v 2. etaži, ki meri 268,01 m2, in sklenilo, da je lastnik stanovanja št. 1 A. K. do celote, lastnik dela št. 2 D., d.o.o., do celote, lastnika posameznega dela št. 3 pa sta A. K. do 537/2000 in D., d.o.o., do 1463/2000 (V).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da predlog predlagatelja zavrne ali pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Iz obrazložitve pritožbe sledi, da pogojev za vzpostavitev etažne lastnine ni. Stavba C. stoji na delu parc. št. 2165/3 k.o., x. Na tej parceli nikoli ni stala stavba G.. Oba objekta v naravi obstajata, C. ima št. 3562 in stoji na delu parc. št. 2165/3, k.o. X,. G. ima št. 3623 in po podatkih katastra stoji na parc. št. 2165/2 in 2165/6, k.o. x. Predlagatelj razpolaga s kopijo pogodbe (originala nima), ki ga je overila v času overovitve nepooblaščena oseba, katere predmet je stanovanje v objektu G.. Predlagatelj nikoli ni bil prijavljen na naslovu C.. Ta objekt tudi ni stanovanjski in ni namenjen bivanju. Nasprotni udeleženec je postal lastnik nepremičnine na naslovu C. na originaren način, ker nepremičnina ni bila predmet lastninjenja podjetja. Objekt nima gradbenega niti uporabnega dovoljenja. Zgrajen je bil leta 1933 kot svinjak. Zahteva za denacionalizacijo nepremičnine je bila zavrnjena, objekt propada in ga je potrebno podreti. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo na podlagi česa zaključuje, da ima predlagatelj pravni naslov, ki izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe št. 1 na naslovu C.. Nasprotni udeleženec je pridobil lastninsko pravico na originarni način, nima pravnega prednika. Nasprotni udeleženec je res podpisal zemljiškoknjižno dovolilo, ker je bil v zmoti, vendar dovoljenje za vknjižbo ni pravni naslov in pravnega naslova ne more nadomestiti. Predlagatelj za posamični del stavbe št. 3 na objektu C. ne razpolaga s prav nobenim pravnim naslovom.

3. Predlagatelj je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovoril in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL) je interventni zakon, namenjen omejenemu številu neurejenih primerov, nastalih v preteklosti, nanaša pa se pretežno na primere stavb, na katerih je bila v preteklosti že vzpostavljena etažna lastnina ali podlaga zanjo, a ni bila urejena skladno z zahtevami SPZ ter ni bila ustrezno evidentirana v katastru in vpisana v zemljiško knjigo.

6. Postopek se začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe, to je osebe, ki s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Relevanten pravni naslov je pogodba, sklenjena med zemljiškoknjižnim lastnikom in predlagateljem – lastnikom posameznega dela stavbe. Pritožba utemeljeno opozarja, da pritožnik nima pogodbe, ki bi bila sklenjena med nasprotnim udeležencem, ki je zemljiškoknjižni lastnik, in predlagateljem kot domnevnim lastnikom posameznega dela stavbe. Sodišče prve stopnje v celoti prezre, da je po sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani v stečajnem postopku pod opr. št. St 78/98 z dne 9. 7. 1999 nepremičnina prešla v last S., d.d., katere pravni naslednik je nasprotni udeleženec. Sodišče prve stopnje se do odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 78/98 z dne 9. 7. 1999 ni opredelilo in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

7. Načini pridobitve lastninske pravice so izvedeni in izvirni. Za izvedene načine pridobitve je značilno, da lastninska pravica ne nastane na novo, ampak se pridobi od predhodnika (prednika). V nasprotju z izvedenimi načini pridobitve lastninske pravice je za izvirne načine značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, ne glede na to, ali je stvar pred pridobitvijo imela lastnika ali ne. V tem primeru na novo pridobljena lastninska pravica ni v ničemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile lastninsko pravico prejšnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega imetnika lastninske pravice. Pravni temelj, ki spada med izvirne načine pridobitve lastninske pravice, je tudi pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo, kar se je zgodilo v konkretnem primeru na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani v stečajnem postopku opr. št. St 78/98 z dne 9. 7. 1995. 8. Pritožba utemeljeno opozarja, da je predmet kupoprodajne pogodbe, na katero se sklicuje predlagatelj, stanovanje v stavbi na naslovu G., s površino 68,54 m2, zato vsekakor ni pravni naslov za pridobitev stanovanja št. 1 v 1. etaži v izmeri 71,97 m2 na naslovu C.. Dovoljenje za vpis lastninske pravice (A10), na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, ni dokaz, da je bil predmet kupoprodajne pogodbe del nepremičnine na naslovu C.. Samo veljaven zavezovalni pravni posel je lahko podlaga za prenos lastninske pravice, zavezovalnega pravnega posla pa razpolagalni pravni posel (kar je zemljiškoknjižno dovolilo) ne more nadomestiti.

9. Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi nasprotnega udeleženca ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10. V ponovljenem postopku se mora sodišče prve stopnje jasno opredeliti, kateri zavezovalni pravni posel upravičuje predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na posameznem (točno določenem) delu stavbe na naslovu C., saj v nasprotnem primeru njegovega predloga ni mogoče obravnavati v postopku pod ZVEtL. Ker sodišče v tem postopku odloča tudi o vknjižbi lastninske pravice na posameznem delu stavbe, mora biti tudi pravni naslov predložen v izvirniku, kot to zahteva ZZK-1 za zasebne listine, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Ker predlagatelj ne razpolaga s pravnim naslovom, sklenjenim z zemljiškoknjižnim lastnikom oz. izdanim v breme zemljiškoknjižnega lastnika, pravni prednik zemljiškoknjižnega lastnika (odškodninska družba) pa je pridobil lastninsko pravico na originarni način, nekaj let pred tem, predno je bila listina o pravnem poslu overjena, se mora sodišče prve stopnje opredeliti tudi do vprašanja, ali je predlagatelj sploh pridobil pravni naslov. Za odgovor na to vprašanje ni nepomembno, da je bila listina o pravnem poslu overjena v aprilu 2003, ko po navedbah nasprotnega udeleženca A. R. ni bil zakoniti zastopnik prodajalca.