Jedro

Po določbah ZBPP mora prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o vsem svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, zato bi morala tožnica v vlogi navesti tudi podatke o lastništvu ali solastništvi vseh zemljišč, česar pa ni storila.

Prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, je zakonsko sankcionirano po petem odstavku 20. člena ZBPP in sicer ne samo z zavrnitvijo prošnjo, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more zaprositi za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), za vložitev pritožbe zoper plačilni nalog, kot neutemeljeno (1. točka izreka) in v 2. točki izreka odločila, da prosilka v roku 6 mesecev od izdaje te odločbe ne more vložiti nove prošnje za dodelitev BPP. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je prosilka v obrazcu „Prošnja za dodelitev BPP“ izrecno navedla oziroma obkrožila, da ona in njen zunajzakonski partner nista lastnika oziroma solastnika nobenega kmetijskega, stavbnega, gozdnega zemljišča, niti drugega stanovanja oziroma hiše. Po uradni dolžnosti je tožena stranka ugotovila, da je zunajzakonski partner prosilke do 1/2 celote solastnik nepremičnin parc. št. 289 in 220/2 k.o. … ter solastnik do 2/21 od celote nepremičnin parc. št. 476, 483/3, 475, 473, 477/1, 481 in 474, vse k.o. ..., kar v naravi predstavlja stavbna, kmetijska in gozdna zemljišča ter stanovanje in garaže. To pomeni, da je prosilka v samem obrazcu prošnje za dodelitev BPP navedla neresnične podatke, da zunajzakonski partner ni lastnik oziroma solastnik nobenega stavbnega, kmetijskega, gozdnega zemljišča oziroma stanovanja, kljub izjavi na zadnji strani obrazca za BPP, da so vsi podatki v vlogi resnični, točni in popolni.

2. V skladu z določbo prvega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jo poda po kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Peti odstavek 20. člena ZBPP določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP. Nadalje iz sodne prakse izhaja, da je prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, zakonsko sankcionirano po petem odstavku 20. člena ZBPP in sicer ne samo z zavrnitvijo prošnjo, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more zaprositi za BPP.

3. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da se z ugotovitvijo ne strinja. Vsi v prošnji navedeni podatki so bili resnični. Partner ni lastnik nepremičnin parc. št. 289 in 220/2, ker so bila ta zemljišča lani prodana na dražbi. Vsa dokumentacija je bila priložena in se nahaja na sodišču. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

7. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da nista ne ona, ne njen partner B.B., lastnika ali solastnika nepremičnine ali drugega v rubriki II. a z naslovom „Podatki o premoženjskem stanju“ navedenega premoženja. To dejstvo med strankama upravnega spora ni sporno, sporno pa je, ali je bil prosilkin zunajzakonski partner v času odločanja še lastnik ali solastnik zemljišč.

8. Po pregledu listin priloženih upravnemu spisu in tožbi priloženega Sklepa Okrajnega sodišča v Kopru št. Dn 120759/2014 z dne 5. 6. 2014 sodišče ugotavlja, da se je na podlagi Sklepa o izvršbi OJ v Žalcu, opr. št. VL 1019272011, In 81/2013 in VL 12800/2013, pri osnovnih položajih nepremičnin parc. št. *220/2 k.o. …. *289/0 ter na podlagi listine z dne 26. 3. 2014, na zemljiščih s parc. št. *220/2 in *289/0, obe k.o. …., dejansko še pred izdajo izpodbijane odločbe, dne 17. 4. 2014, spremenilo lastništvo tako, da tožničin zunajzakonski partner ni več lastnik navedenih zemljišč. Vendar to dejstvo, sprememba lastništva na navedenih zemljiščih, po presoji sodišča na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe ne more vplivati. Po določbah ZBPP mora namreč prosilec v svoji vlogi navesti resnične podatke o vsem svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, zato bi morala tožnica v vlogi navesti tudi podatke o lastništvu ali solastništvi vseh zemljišč (tudi zemljišč parc. št. 476, 483/3, 475, 473, 477/1, 481, 474, vse k.o. ...), česar pa ni storila, niti v tožbi ugotovitvi tožene stranke, ki se nanaša na solastništvo zemljišč v k. o. ..., ne oporeka.

9. Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).