Jedro

Ovadba oškodovanke kot tožilke je bila jasna in je na obdolženca naslavljala očitek, da je porezal dve veji drevesa, ki sta segali v zračni prostor nepremičnine v lasti njegove svakinje N.L., ena pa na parcelo oškodovanke kot tožilke. To kar sedaj oškodovanka kot tožilka očita v obtožnem predlogu pa je povsem drugo, saj obdolžencu očita, da je posekal dve debli drevesa, rastočega ob večstanovanjski hiši in obe debli s kraja odnesel, kar pomeni poškodovanje drevesa kot celote. Glede vej drevesa, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine je že državna tožilka odgovorila, da odstranitev teh ne predstavlja kaznivo dejanje, saj ima lastnik nepremičnine take veje pravico odstraniti in si jih prilastiti na podlagi 83. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pritožnica zato nima prav, da v konkretnem primeru ni pomembno, ali gre za deblo drevesa ali pa za veje le-tega. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, saj oškodovanec lahko prevzame pregon le za isto dejanje oziroma historični dogodek, glede katerega je tožilec zavrgel ovadbo ali odstopil od pregona.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso za pritožbo v znesku 100,00 EUR.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo obtožni predlog oškodovanke I.K. z dne 3.7.2015, vložen zoper obdolženega B.F. zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) je odločilo, da mora oškodovanka povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca.

Proti takemu sklepu je vložila pritožbo oškodovanka kot tožilka po pooblaščenki, odvetnici M.K. Navaja, da sklep izpodbija v celoti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično kršitve KZ in ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v 3. točki izpodbijanega sklepa, je v obravnavanem primeru državna tožilka zavrgla ovadbo oškodovanke zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, ki je obdolžencu očitala, da je odžagal dve veji sadnega drevesa, ki sta segali v zračni prostor nepremičnine v lasti N.L., oškodovanka pa je pri sodišču prve stopnje vložila obtožni predlog zoper obdolženca in mu pri tem očitala, da je kritičnega dne na parceli v solasti nje in njene hčerke posekal dve debli drevesa, rastočega ob večstanovanjski hiši na naslovu C., N.G. in obe debli s kraja odnesel. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi ugotovilo, da gre za drugačen očitek in za drugačen historični dogodek, kot ga je podala v ovadbi in do katerega se je v svojem sklepu o zavrženju opredelila državna tožilka. Pritožnica temu nasprotuje in trdi, da gre za isti historični dogodek oziroma za isto ravnanje obdolženca, le da je državna tožilka ocenila, da je obdolženec odstranil dva (od treh) olesenelih stranskih poganjkov drevesa, ki so v nadaljevanju naprej razvejani, medtem ko je zasebna tožilka ocenila, da je obdolženec odstranil dva od treh olesenelih stebel dreves.

Pritožnica nima prav, saj sodišče prve stopnje ni izhajalo (le) iz sklepa o zavrženju, ki ga je sprejela državne tožilke, ampak iz ovadbe oškodovanke kot tožilke, kot je razvidna iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 27.1.2015. Ovadba oškodovanke kot tožilke je bila jasna in je na obdolženca naslavljala očitek, da je porezal dve veji drevesa, ki sta segali v zračni prostor nepremičnine v lasti njegove svakinje N.L., ena pa na parcelo oškodovanke kot tožilke. To kar sedaj oškodovanka kot tožilka očita v obtožnem predlogu pa je povsem drugo, saj obdolžencu očita, da je posekal dve debli drevesa, rastočega ob večstanovanjski hiši in obe debli s kraja odnesel, kar pomeni poškodovanje drevesa kot celote. Glede vej drevesa, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine je že državna tožilka odgovorila, da odstranitev teh ne predstavlja kaznivo dejanje, saj ima lastnik nepremičnine take veje pravico odstraniti in si jih prilastiti na podlagi 83. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Pritožnica zato nima prav, da v konkretnem primeru ni pomembno, ali gre za deblo drevesa ali pa za veje le-tega. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrglo obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, saj oškodovanec lahko prevzame pregon le za isto dejanje oziroma historični dogodek, glede katerega je tožilec zavrgel ovadbo ali odstopil od pregona.

Ker pritožba oškodovanke kot tožilke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Ker oškodovanka kot tožilka s pritožbo ni uspela, je na podlagi tar. št. 7409 Zakona o sodnih taksah dolžna plačati sodno takso za pritožbo, ki znaša 100 EUR.