Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlagateljičinem zahtevku, s katerim je drastično omejilo stike med otrokom in očetom, obravnavalo le posamične dogodke – ugriz psa, ne obvestitev mame o ugrizu in ne posredovanje podatkov o psu, zaradi česar je bilo treba otroka cepiti, ni pa se ukvarjalo z odnosom med očetom in sinom kot celoto ter koristnostjo/škodljivostjo teh stikov za otroka.

Če je šlo pri ugrizu psa za enkraten dogodek (četudi je bil posebno nevaren, kot trdi mati), ima izpodbijana prvostopenjska odločitev lahko značaj kaznovalne narave, kar ni dopustno. Ob dejstvih, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe, tako drastičen poseg v stike zaenkrat ni utemeljen. Taka omejitev stikov bi slej kot prej vodila v (vsaj delno) odtujitev med očetom in otrokom, kar slednjemu zagotovo ne bi bilo korist. Ker pa sodišče prve stopnje ni izčrpalo vse trditvene podlage niti ni izvedlo vseh dokazov, ki bi jih (v tem postopku tudi po uradni dolžnosti) lahko in moralo, bo končen obseg in/ali način izvrševanja stikov lahko določene šele po vnovičnem sojenju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na mamin predlog stike med očetom in otrokom omejilo tako, da ti namesto kot doslej (vsako soboto od 9h zjutraj do ponedeljka do 17h) potekajo le vsak prvi petek v koledarskem mesecu, in sicer oče prevzame sina v vrtcu in ga do 19.00 ure pripelje na dom k babici, kjer živi skupaj z mamo. Z dopolnilnim sklepom je sodišče nasprotnemu udeležencu naložilo v plačilu predlagateljičine stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je predlagateljica navajala neresnične navedbe, prirejene potrebam tega postopka. V začetku leta 2016 stiki niso potekali skladno s sodno poravnavo, saj je predlagateljica prepovedala in onemogočila stike, ko je navedla, da je otrok bolan in poškodovan, kar ni bilo res, saj je to preveril v vrtcu. K. je bil na stiku ... 2016 res poškodovan, ni pa ga ugriznil rottwailer, temveč dva meseca star psiček, last očetovega brata. Pes je med igro s krempljem zadel K. v nosnico, zato je prišlo do manjše raztrganine, ki je bila sanirana z enim šivom. Ker ni šlo za ugriz, antirabični postopek ni bil potreben, kar je oče mami jasno povedal. K. gre zelo rad na stik, ni razdražljiv in tudi ne joče. Oče se po sina vozi na ..., saj ga predlagateljica zadnje čase ne vozi do ..., kot je bilo dogovorjeno. K. želi samo zase, očeta pa onemogoča pri stikih in sproža razne postopke, da bi ga prikazala kot neodgovornega očeta. Razloga, ki bi narekoval spremembo obstoječih stikov, ni. Razgovorov na CSD se ni udeleževal zaradi dela v tujini. Omejitev stikov je mogoča le, če je to v otrokovo korist. Poškodba s psom je enkraten dogodek, ki se lahko pripeti vsakomur. Deček tudi ni bil sam s psom, kar bi nasprotni udeleženec lahko izpovedal, a ni dobil vabila na obravnavo niti predloga za ukinitev stikov. CSD je ugotovil, da se K. očeta ne boji, da se ob njem počuti dobro, dodatno omejevanje bo povzročilo njuno odtujitev. Med do sedaj pogostimi stiki sta razvila dober odnos. Povzema določbi 106. in 106. a člena ZZZDR. Navaja še, da mu sodne pošiljke niso bile vročene, saj pošto na domači naslov prevzema, vendar je zaradi narave dela odsoten. Predlaga vrnitev v prejšnje stanje, sicer pa spremembo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagateljica je na pritožbo pravočasno odgovorila. Meni, da je sklep utemeljen in podkrepljen s podatki CSD in medicinsko dokumentacijo. Oče je ravnal neodgovorno in mame o sinovi telesni poškodbi ni niti obvestil, psa pa ni želel pripeljati na pregled, zato je bilo treba K. petkrat cepiti. Otrok je v času, ko je pri očetu, velikokrat poškodovan. Stiki v … so otroku v škodo. Na stike je velikokrat zamujal, preživnine ne plačuje, na vabila CSD in sodišča se ne odziva. Prereka tudi ostale navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani nepravdni zadevi sodišče odloča o predlogu matere za ukinitev stikov med sinom K. (rojenim ... 2012) in očetom. Sodišče prve stopnje maminemu predlogu ni ugodilo in stikov ni v celoti prepovedalo, jih je pa drastično omejilo. Ti so bili namreč s sodno poravnavo, ki sta jo starša sklenila 18. 8. 2015, dogovorjeni tako, da sin z očetom od 18. 11. 2015 dalje preživi vsak vikend od soboto od 9.00 ure zjutraj do ponedeljka do 17.00 ure, po izpodbijani odločitvi sodišča pa naj bi potekali le še enkrat mesečno, vsak prvi petek v mesecu od zaključka vrtca (kasneje šole) do 19.00 ure.

6. Med trajanjem tega postopka je sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je na mamin predlog zaradi K. zdravstvenih razlogov od dne izdaje sklepa (19. 2. 2016) do 13. 3. 2016 zadržalo izvajanje stikov (sklep na red. št. 9). Od izteka te začasne odredbe naj bi po podatkih spisa stiki potekali, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo.

7. Uvodoma pritožbeno sodišče zavrača pritožbene navedbe, ki se tičejo očitkov sodišču prve stopnje glede vabljenja nasprotnega udeleženca na glavno obravnavo ter glede vročanja sodnih pisanj. Iz podatkov v spisu izhaja, da so bila vsa sodna pisanja vročana na naslov, za katerega pritožnik sam pove, da je pravi. Ker sodnih pošiljk ni prevzel, se po poteku zakonsko določenega roka šteje, da so mu bile vročene (141. člen ZPP). Glede razlogov, zaradi katerih naj ne bi dvignil posameznih sodnih pisanj (predlog s prilogami, vabila na glavno obravnavo), je sodišče prve stopnje že obravnavalo njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga zavrnilo, odločitev o tem je pravnomočna (glej sklep na red. št. 44).

8. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da v roditeljsko pravico očeta ni bilo poseženo. Ta mu ni ne odvzeta niti ni omejena, zato jo lahko oče polno izvršuje. Sodna odločba (v našem primeru sodna poravnava), s katero je otrok zaupan v vzgojo in varstvo mami, njej daje pravico odločanja o vsakodnevnih stvareh, ki se tičejo otroka, ne omejuje pa očetove roditeljske pravice. To pomeni, da lahko oče npr. tudi pokliče v vrtec ali se pride v vrtec osebno pozanimati, kako je z otrokom, lahko obišče otrokovega zdravnika in podobno, toda pri tem ne sme ravnati tako, da bi (sočasno) kršil dogovor o izvrševanju stikov, s katerim je njegova pravica do stikov z otrokom urejena na način, razviden iz sodne odločbe. Mamina dolžnost pa je, da se zaveda, da starša roditeljsko pravico izvršujeta skupaj in v korist otroka ter da očeta pri tem ne ovira in ga ne onemogoča. 9. Pravica do stika je od roditeljske pravice ločena in samostojna pravica. Je pravica starša, da ima stike z otrokom, in pravica otroka, da stikuje s staršem, s katerim ne živi stalno. Načeloma je pravica do stikov neomejena, razen če je drugače odločeno z odločbo sodišča (o omejitvi ali celo prepovedi stikov) ali če to izhaja iz same narave stvari(1). Kadar ni podana nobena od izjem, ima torej nerezidenčni starš neomejeno pravico z otrokom(2) in ni on tisti, ki je dolžan dokazovati, da so otroku z njim stiki v korist. Nasprotno, do izdaje odločbe o omejitvi/prepovedi stikov ali ob odsotnosti odločbe o namestitvi otroka tretji osebi je dokazno breme o škodljivosti stikov na nasprotni strani. To pomeni, da je v obravnavani zadevi predlagateljica tista, ki mora dokazati, da stiki, določeni s sodno poravnavo, otroku škodujejo, zato je treba njihov obseg (in/ali) način izvrševanja spremeniti.

10. Sodišče prve stopnje se je za radikalen poseg v očetovo pravico do stikov odločilo, ker je ugotovilo, da je oče ravnal neprimerno, ko je sina izpostavil stiku s psom rottweilerjem, ki je dečka ugriznil, zato je bil ta šivan v nosnici. Oče o sinovi poškodbi materi ni povedal, kasneje pa lastnik psa (član širše očetove družine) ni posredoval podatkov o tem, ali je pes cepljen, zato so morali K. petkrat cepiti, na kar je deček reagiral z vročino in izpuščajem. Ob tem je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter nepravilno uporabilo materialno pravo.

11. Drži, da mora starš, ki v nekem trenutku skrbi za otroka, paziti, da se otroku ne pripeti kaj hudega, predvsem pa mora ravnati tako, da otroka ne izpostavlja nevarnosti. Splošno znano je, da je rottweiler nevarna pasma psov, zato otrok ne gre spuščati v njihovo bližino, posebej ne nenadzorovano in tako, da sta pes in otrok K. starosti v neposredni bližini in lahko pride do poškodb. Očetovo ravnanje, ki sinu ni preprečil stika s tako živaljo, torej ni bilo primerno, je pa res, da do takšne ali drugačne nezgode v otrokovem življenju lahko pride nepričakovano in neodvisno od tega, pri kom je otrok v varstvu. Če gre za enkraten dogodek (četudi je bil posebno nevaren, kot trdi mati), ima izpodbijana prvostopenjska odločitev lahko značaj kaznovalne narave. To pa ni dopustno.

12. Tudi očetovo nadaljnje ravnanje, tj. da materi ni povedal za poškodbo otroka, kar kaže na prikrivanje pomembnih okoliščin v zvezi z otrokovim zdravjem, o katerem morata imeti vse potrebne informacije oba starša ves čas na voljo, in da ni zagotovil podatkov o cepljenju psa, zaradi česar je bil cepljenju izpostavljen K., ni mogoče opredelili kot vzornega očetovskega ravnanja. Tudi oče bo, tako kot mama, moral poosebiti, da je sodelovanje med staršema v K. največjo korist, zato bo moral v bodoče, če bo svojemu otroku želel dobro, sodelovati z mamo, babico, centrom za socialno delo, vrtcem itd. ter jim posredovati podatke, ki so pomembni za odrasle, ki se s K. poleg njega ukvarjajo.

13. Vendar povzete ugotovitve prvostopenjskega sodišča ne zadoščajo za sklep, da je oče v odnosu do sina ravnal tako, da je treba stike med njima močno omejiti oziroma jih omejiti na tak način. Res je center za socialno delo predlagal tako odločitev, kot jo je sodišče izreklo z izpodbijanim sklepom, vendar je CSD predlagal (kar je sodišče očitno spregledalo), da se stiki tako omejijo za čas trajanja postopka, dokler se ne ugotovi, kaj je otroku v koristi(3).

14. Pritožbeno sodišče ne vidi, da bi bila odločitev sodišča prve stopnje, ob dejstvih, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe, v korist otroka. Taka omejitev stikov bi slej kot prej vodila v (vsaj delno) odtujitev med očetom in K., kar slednjemu zagotovo ne bi bilo korist. 15. Poleg tega iz listinske dokumentacije v spisu izhajajo tudi številna druga opažanja, ki odločitvi sodišča nasprotujejo. Iz poročila psihologinje izhaja, da deček čas pri očetu doživlja kot prijeten in ne kaže, da bi se očeta bal, da pa bi bilo koristno, da bi se stiki nekaj časa izvajali tako, da je zagotovljen nadzor (priloga C 2). Na tem mestu pritožbeno sodišče pripominja, da prestavitev stika iz ... na … (kar sicer je okolje, kjer otrok živi), ne pomeni take oblike nadzora, kot ga predlaga psihologinja. Nadalje iz poročila dečkove osebne zdravnice (priloga C 3) izhaja, da je pridobila nove informacije, zaradi katerih meni, da odložitev stikov z očetom v ... ni potrebna. Zdravnica je tudi opozorila, da mama, ko njenim željam po različnih potrdilih o dečkovem zdravstvenem stanju ni ugodeno (ker s strokovnega vidika ni utemeljeno), nastopa zelo ostro, nesramno in žaljivo, kar močno postavlja pod vprašaj mamino verzijo dogodkov (in njeno izpoved) ter tudi verodostojnost medicinske dokumentacije, torej dokaze, na katerih temelji izpodbijana odločitev. Tudi iz poročila vrtca (priloga C 4) izhaja, da je oče sina objel in poljubil, K. pa se ga je zelo razveselil. O neprimernem obnašanju matere, ker so v vrtcu dovolili očetu obisk sina, govori tudi to poročilo vrtca.

16. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlagateljičinem zahtevku obravnavalo le posamične dogodke – ugriz psa, ne obvestitev mame o ugrizu in ne posredovanje podatkov o psu, ni pa se ukvarjalo z odnosom med očetom in sinom kot celoto ter koristnostjo/škodljivostjo teh stikov za K. Če je izčrpalo dokazne predloge predlagateljice, nasprotni udeleženec pa jih zaradi neudeležbe ni podal, bi moralo sodišče (ob znanih mu informacijah psihologinje CSD, zdravnice in vrtca) pri odločanju v nadaljevanju voditi koristi otroka, v zvezi s tem pa bi lahko nekatere dokaze izvedlo tudi po uradni dolžnosti (408. člen ZPP). Zlasti bi kazalo zaslišati psihologinjo CSD ..., dečkovo osebno zdravnico ...(4), babico ... (za katero vse trdijo, da največ časa preživi z dečkom in se z njim ukvarja), če bi se izkazalo za potrebno pa tudi postavilo izvedenca ustrezne stroke. Ker tega sodišče prve stopnje ni storilo, je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (355. člen ZPP), kar je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

17. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so vsi napotki za nadaljnje odločanje razvidni iz gornje obrazložitve, zato jih na tem mestu ne bo ponavljalo. Opozarja le, da mama ni edina pomembna oseba v K. življenju ter da je njena dolžnost, da sinu omogoča stike z očetom in jih spodbuja (drugi odstavek 106. člena ZZZDR)(5). V to njeno dolžnost sodi tudi obveznost, da dečka na stik pripravi ter mu po stiku nudi morebitno potrebno pomoč in podporo. Dejstvo je, da vsak stik otroka s staršem, s katerim ne živi, in vrnitev k staršu, kateremu je zaupan v vzgojo in varstvo, zanj predstavlja določen stres in obremenitev (o tem je pristojnim inštitucijam izpovedovala babica), toda to je zaradi odločitve staršev, da ne želita več živeti skupaj, postalo del otrokovega življenja in kot takega ga je treba sprejeti. Otrok za nastalo situacijo ni prav nič kriv, zato je dolžnost staršev (to velja tudi za očeta), da mu v kar največji meri tu nudita podporo, predvsem pa, da se medsebojno spoštujeta kljub obstoju negativnih čustev, ki izvirajo iz njunega neuspelega razmerja.

18. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, ali je dogovor, ki sta ga starša dosegla s sklenitvijo sodne poravnave, še v otrokovo korist. Če obseg, način ali trajanje stikov dečku ni(so) (več) v korist, bo treba v to odločitev poseči. Kako, je odvisno od ugotovitev sodišča, do katerih bo prišlo v ponovljenem odločanju. Kot kaže, ima otrok oba starša rad, zato bi lahko s prekomerno omejitvijo stikov z očetom dečku nastala škoda, vendar je v tem trenutku še preuranjeno soditi, kakšen obseg in način stikov bi bil najbolj primeren. Sodišče prve stopnje ima pri tem odprte vse možnosti, tudi s prehodnim obdobjem izvajanja stikov na CSD ali drugače, če bo ocenilo, da je to najbolj primeren način.

Op. št. (1): To stališče je višje sodišče poudarilo že v več odločbah, npr. IV Cp 2141/2015 z 29. 7. 2015, in IV Cp 1429/2015 z 27. 7. 2015. Op. št. (2): Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v odločbi z dne 27. 7. 2015, opr. št. IV Cp 1429/2015. Op. št. (3): Dopis CSD s 15. 3. 2016, list. št. 38., zadnji odstavek.

Op. št. (4): Ta je v svojem dopisu navedla, da je dosegljiva za nadaljnje informacije.

Op. št. (5): Odločanje o stikih med K. in drugimi osebami ni ne predmet sodne poravnave niti ni predmet tega postopka, zato je pritožbeno sklicevanje na 106. a člen ZZZDR brez pomena.