Jedro

V primeru, ko prijava ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 371,73 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 73,2 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodno na podlagi pripoznave (I.) ugotovilo, da je tožeča stranka kot izločitveni upnik tožene stranke pridobila solastninsko pravico na nepremičnini parc. št. 621/19 k.o. X (ID 000), ID znak 000 z deležem do 25/1000 in (II.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 650,64 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper II. točko izreka navedene sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka, in sicer iz razlogov, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 154. in 155. člena ZPP ter četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP mora prijava terjatve vsebovati 1) določen zahtevek za priznanje terjatve v postopku in 2) opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka, in dokaze o njih. Pritožnik pravilno opozarja, da mora biti zahtevek za priznanje terjatve določen in ne zgolj določljiv, zaradi česar ni mogoče pritrditi sodišču prve stopnje, da je tožeča stranka svoj zahtevek za priznanje izločitvene pravice dovolj določno opredelila, da bi lahko stečajna upraviteljica z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovila tudi solastniški delež. Že zgolj ta zaključek sodišča prve stopnje napotuje na zaključek o določljivosti, ne pa določnosti zahtevka.

6. Po določbi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP se v primeru, ko prijava ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka navedenega člena, ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.

7. V kolikor je prijava formalno pomanjkljiva, jo je torej potrebno v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP poslati v popravo. V kolikor pa gre za vsebinsko pomanjkljivost, ko torej prijava ne vsebuje dejstev in dokazov, se zanjo ne uporabijo pravila o nepopolnih vlogah, pač pa upniku grozi (zgolj to), da ga bodo zaradi tega bremenili stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila prerekana (četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP).

8. V konkretnem primeru prijava terjatve ni vsebovala niti določnega zahtevka, niti (določnega) opisa dejstev in dokazov. Na podlagi besedne zveze „ustrezen pripadajoči solastniški delež“, uveljavljenega deleža ni mogoče ugotoviti. Ker tožeča stranka deleža ni navedla niti v zahtevku, niti v opisu dejstev, pri čemer ni razvidno niti to, kakšen naj bi bil delež poslovnega prostora na objektu par. št. x k.o. X, tožeča stranka pa ni predložila tudi nobenega dokaza, je nedvomno šlo za tako vsebinsko pomanjkljivo prijavo, za katero se ne uporabijo pravila o nepopolnih vlogah. Ni dolžnost stečajne upraviteljice, da z vpogledom v zemljiško knjigo sama dopolnjuje prijave in v konkretnem primeru ugotavlja solastniški delež, prav tako pa ni njena dolžnost, da sama ugotavlja dejstva in zbira dokaze o njih, da bi na njihovi podlagi lahko ugotovila, kakšen (konkreten) izločitveni zahtevek tožeča stranka sploh uveljavlja.

9. Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je pravdne stroške tožene stranke naložilo v plačilo tožeči stranki (3. točka 365. člena ZPP). Le-te je višje sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, ki so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško tarifo.