Jedro

Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo nekega procesnega dejanja nima opravičenega razloga, pri čemer mora stranka že v predlogu verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude, če jih ne, je to lahko stranki v škodo, ker upravni organ pri verjetnem izkazu okoliščin ni vezan na pravila upravnega postopka o izvajanju dokazov.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je dne 19.6.1992 prejela prijavo tožeče stranke za model oziroma vzorec, ki jo je morala zavreči, ker prijavitelj ni pravočasno odpravil pomanjkljivosti v opisu vzorca ter ni pravočasno sporočil avtorja. Zastopnik prijavitelja je dne 18.2.1993 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da pomanjkljivosti prijave niso bile pravočasno odpravljene zaradi večtedenske odsotnosti prijavitelja, kar po mnenju tožene stranke ni opravičen razlog za zamudo in tudi ni izkazan. Glede na to in ker prijavitelj tudi ni zaprosil za podaljšanje 30 dnevnega roka za odpravo pomanjkljivosti, predlogu ni bilo mogoče ugoditi.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeni sklep zaradi razloga kršitve pravil postopka. Navaja, da v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje stranki ni treba dokazovati opravičenih razlogov, zaradi katerih je zamudila kakšno dejanje v postopku, ampak mora le verjetno izkazati okoliščine za zamudo. Prav zato ugotavljanje opravičenih razlogov za zamudo, zaradi katerih stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje, ni vezano na stroga pravila o izvajanju dokazov, ampak zadoščajo vsakršne z verjetnostjo izkazane okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje. Vrnitev v prejšnje stanje namreč pomeni akt milosti državnega organa za zamudnika. Meni, da tožena stranka ni upoštevala načela varstva pravic občanov in varstva javnih koristi. V skladu s tem načelom se v primeru, ko se stranki nalaga kakšna obveznost, proti stranki uporabi tisti ukrep, ki je zanjo ugodnejši. Navaja še, da tožena stranka tudi v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa, ni ravnala zakonito, zato je bila prijava reklamnega vzorca neutemeljeno zavržena. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanem sklepu zaradi razlogov v obrazložitvi in še navaja, da je tožba nejasna in nerazumljiva. Tožeča stranka napada tudi sklep, s katerim je bila njena vloga zavržena, kar ne more biti predmet tega upravnega spora. Nadalje navaja, da ne drži trditev tožeče strnke, da je vrnitev v prejšnje stanje akt milosti državnega organa. Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli stranki le, če iz opravičenih razlogov zamudi kakšno dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti. Zakon ne določa, kaj je to opravičen razlog. Kaj je opravičen razlog, se zato presoja po okoliščinah, ki se pojavljajo glede na naravo določenega upravnega postopka. Ena izmed značilnosti postopka za podelitev oziroma priznanje pravic industrijske lastnine je ta, da se v postopku z različnimi pozivi od prijavitelja zahteva, da odpravi posamezne nepravilnosti ter se v pozivu prijavitelja opozori, da kolikor ne bo ravnal po pozivu, bo njegova vloga zavržena. To splošno načelo je omiljeno z možnostjo prijavitelja, da lahko prosi za podaljšanje roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma dopolnitev prijave. Če torej zastopnik ni mogel kontaktirati s prijaviteljem, je imel vso možnost prositi za podaljšanje roka. Ker tega ni storil, je s tem prekršil pravilo, da morajo patentni zastopniki na pozive patentnih uradov odgovarjati pravočasno, zato je sklicevanje na načelo varstva pravic občanov neutemeljeno. Okoliščina, da je bil zastopniku onemogočen kontakt s prijaviteljem, pa tudi ni verjetno izkazana, saj ni podkrepljena z izjavo nemškega prijavitelja. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Vrnitev v prejšnje stanje ureja zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), in sicer v posebnem poglavju - VII. Po določbah navedenega poglavja se vrnitev v prejšnje stanje dovoli stranki, če je iz opravičenih razlogov zamudila kakšno dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti (1. odstavek 103. člena ZUP). Upravni organ torej ne more dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo dejanja nima opravičenega razloga. Kaj se šteje za opravičen razlog za zamudo, je stvar presoje upravnega organa, glede na okoliščine posameznega primera. Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja in te okoliščine vsaj verjetno izkazati. Če v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje niso verjetno izkazane okoliščine, zaradi katerih je stranka zamudila kakšno dejanje, je to lahko v škodo stranke, ki je predlagala vrnitev v prejšnje stanje. Upravni organ namreč pri verjetnem izkazu okoliščin ni vezan na pravila upravnega postopka o izvajanju dokazov (1. odstavek 104. člena ZUP).

V obravnavanem primeru je vrnitev v prejšnje stanje zahteval zastopnik prijavitelja reklamnega vzorca. Iz vloge, ki se nahaja med predloženimi upravnimi spisi, je razvidno, da je kot razlog za zamudo 30 dnevnega roka za odpravo pomanjkljivosti v prijavi reklamnega vzorca, navedel nekajtedensko odsotnost prijavitelja, pri čemer pa te okoliščine ni verjetno izkazal. Glede na navedeno in ob tem, ko ima po določbah zakona o industrijski lastnini stranka možnost prositi za podaljšanje roka za odpravo nepravilnosti v prijavi reklamnega vzorca, pa tega ni storila, sodišče ni imelo podlage za dvom v pravilnost odločitve tožene stranke. Sklicevanje na načelo varstva pravic občanov in varstvo javnih koristi je zato neutemeljeno. Ugovorov, ki se nanašajo na zavrženje prijave reklamnega vzorca, pa sodišče v tem postopku ni moglo upoštevati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Zakon o upravnih sporih je sodišče uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustvnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).