Jedro

Jedro

V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.

V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.

Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II., III. in VII. točki izreka) potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., II., III. in VII. točki izreka) potrdi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi sklenilo, da se predlogu nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 23. 2. 2025, vložene v pridruženi zadevi II N 167/2024 delno ugodi (I. točka izreka), in sicer na ta način, da se sodna poravnava, vsebovana v sklepu Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 94/2020 z dne 10. 9. 2020, začasno spremeni tako, da se v drugem odstavku I. točke glasi: "Mladoletni A. A. ima stalno prebivališče na vsakokratnem naslovu matere B. B., pošiljke osebno naslovljene na mladoletnega A. A., pa se vročajo materi B. B. na njen vsakokratni naslov," v III. točki pa se spremeni tako, da je predlagatelj C. C. dolžan za preživljanje mladoletnega A. A. plačevati preživnino v višini 120,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (III. točka izreka), da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnosti predmetnega nepravdnega postopka (IV. točka izreka), da se ugotovi, da so stiki med mladoletnim A. A. in očetom C. C. že določeni s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Z 7/2024 z dne 15. 7. 2024 (V. točka izreka), da se v preostalem delu, in sicer glede spremembe varstva in vzgoje ter višine preživnine nad zneskom, določenim s tem sklepom, predlog B. B. za izdajo začasne odredbe z dne 23. 2. 2025 zavrne (VI. točka izreka) in da so stroški začasne odredbe nadaljnji stroški postopka (VII. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi sklenilo, da se predlogu nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 23. 2. 2025, vložene v pridruženi zadevi II N 167/2024 delno ugodi (I. točka izreka), in sicer na ta način, da se sodna poravnava, vsebovana v sklepu Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu II N 94/2020 z dne 10. 9. 2020, začasno spremeni tako, da se v drugem odstavku I. točke glasi: "Mladoletni A. A. ima stalno prebivališče na vsakokratnem naslovu matere B. B., pošiljke osebno naslovljene na mladoletnega A. A., pa se vročajo materi B. B. na njen vsakokratni naslov," v III. točki pa se spremeni tako, da je predlagatelj C. C. dolžan za preživljanje mladoletnega A. A. plačevati preživnino v višini 120,00 EUR mesečno (II. točka izreka). Nadalje je odločilo, da ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (III. točka izreka), da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnosti predmetnega nepravdnega postopka (IV. točka izreka), da se ugotovi, da so stiki med mladoletnim A. A. in očetom C. C. že določeni s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Z 7/2024 z dne 15. 7. 2024 (V. točka izreka), da se v preostalem delu, in sicer glede spremembe varstva in vzgoje ter višine preživnine nad zneskom, določenim s tem sklepom, predlog B. B. za izdajo začasne odredbe z dne 23. 2. 2025 zavrne (VI. točka izreka) in da so stroški začasne odredbe nadaljnji stroški postopka (VII. točka izreka).

2.Zoper citirano odločitev se pravočasno pritožuje1 predlagatelj C. C., oče mladoletnega A. A. Pritožbo vlaga po dveh pooblaščencih. Izpodbija I., II, III., IV. in VII. točko izreka napadenega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe predlagateljice zavrne s stroškovno posledico. Meni, da pogoji za izdajo začasne odredbe glede preživnine niso izkazani, ker mladoletni A. A. ni ogrožen. Sodišče prve stopnje je tudi prekoračilo predlog predlagateljice in trditveno podlago, saj je na predlog vezano in ne sme samo iskati razlogov in dopolnjevati pomanjkljivosti trditvene podlage, zlasti ni nasprotna udeleženka zatrjevala bistveno spremenjenih okoliščin. Mladoletni A. A. ni ogrožen, saj je na podlagi sodne poravnave iz leta 2020 dolžan vsak od staršev za njegovo preživljanje prispevati 250,00 EUR v naravi, kar sta starša izvrševala na ta način, da se je skupno starševstvo izvajalo po načelu teden-teden. Izpostavlja, da valoriziranih 250,00 EUR danes že presega znesek 231,72 EUR, kolikor znaša znesek, ki se po prvem odstavku 26. člena Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s prvim odstavkom 8. člena istega zakona za otroka upošteva pri dodeljevanju socialnih transferjev. Kljub temu, da je oče v priporu, otrok ni ogrožen, družinski prispevek matere višini 250,00 EUR pa povsem zadostuje za pokrivanje sedanjih nujnih oziroma eksistenčnih potreb otroka. Očetovo materialno obveznost preživljanja otroka sta prevzela njegova starša (t.j. stara starša), saj po sodni poravnavi vsak drugi vikend skrbita zanj oziroma je pri njima na stikih, onadva pa tudi kupita določene šolske potrebščine, na primer šolsko torbo kot tudi peresnico in pisala. Predlagatelj je od septembra 2023 v priporu in nima nobenih prejemkov, saj dela v priporu ne dobi, zato tudi nima sredstev za plačilo preživnine. Glede preživnine izpostavlja, da se začasna odredba izda zgolj za nujno preživljanje oziroma za zagotavljanje nujnih eksistenčnih potreb otroka, ne pa z namenom, da se otroku zagotovi ustrezen življenjski standard, saj to velja zgolj v primeru končnega meritornega odločanja o preživnini. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bilo preživljanje mladoletnega A. A. ogroženo, zato je tudi obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpostavlja še, da je nasprotna udeleženka na naroku sama izpovedala, da ji uspe shajati in ustrezno poskrbeti za potrebe otrok, da niso lačni, da so oblečeni in da je poskrbljeno za šolske potrebščine, zato ogroženost otroka v nobenem primeru ni izkazana. Prav tako ni imelo sodišče podlage, da je spremenilo naslov za vročanje za mladoletnega A. A., saj predlagateljica ni niti zatrjevala, kaj šele dokazala, da v zvezi z vročanjem pisanj za mladoletnega A. A. nastajajo kakršnekoli težave ali škodne posledice za otroka. Oče še ima vedno začasni naslov v Republiki Sloveniji, kjer pa je vročitev tudi zmeraj uspešna. Priglaša pritožbene stroške.

2.Zoper citirano odločitev se pravočasno pritožuje1 predlagatelj C. C., oče mladoletnega A. A. Pritožbo vlaga po dveh pooblaščencih. Izpodbija I., II, III., IV. in VII. točko izreka napadenega sklepa, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe predlagateljice zavrne s stroškovno posledico. Meni, da pogoji za izdajo začasne odredbe glede preživnine niso izkazani, ker mladoletni A. A. ni ogrožen. Sodišče prve stopnje je tudi prekoračilo predlog predlagateljice in trditveno podlago, saj je na predlog vezano in ne sme samo iskati razlogov in dopolnjevati pomanjkljivosti trditvene podlage, zlasti ni nasprotna udeleženka zatrjevala bistveno spremenjenih okoliščin. Mladoletni A. A. ni ogrožen, saj je na podlagi sodne poravnave iz leta 2020 dolžan vsak od staršev za njegovo preživljanje prispevati 250,00 EUR v naravi, kar sta starša izvrševala na ta način, da se je skupno starševstvo izvajalo po načelu teden-teden. Izpostavlja, da valoriziranih 250,00 EUR danes že presega znesek 231,72 EUR, kolikor znaša znesek, ki se po prvem odstavku 26. člena Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s prvim odstavkom 8. člena istega zakona za otroka upošteva pri dodeljevanju socialnih transferjev. Kljub temu, da je oče v priporu, otrok ni ogrožen, družinski prispevek matere višini 250,00 EUR pa povsem zadostuje za pokrivanje sedanjih nujnih oziroma eksistenčnih potreb otroka. Očetovo materialno obveznost preživljanja otroka sta prevzela njegova starša (t.j. stara starša), saj po sodni poravnavi vsak drugi vikend skrbita zanj oziroma je pri njima na stikih, onadva pa tudi kupita določene šolske potrebščine, na primer šolsko torbo kot tudi peresnico in pisala. Predlagatelj je od septembra 2023 v priporu in nima nobenih prejemkov, saj dela v priporu ne dobi, zato tudi nima sredstev za plačilo preživnine. Glede preživnine izpostavlja, da se začasna odredba izda zgolj za nujno preživljanje oziroma za zagotavljanje nujnih eksistenčnih potreb otroka, ne pa z namenom, da se otroku zagotovi ustrezen življenjski standard, saj to velja zgolj v primeru končnega meritornega odločanja o preživnini. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bilo preživljanje mladoletnega A. A. ogroženo, zato je tudi obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpostavlja še, da je nasprotna udeleženka na naroku sama izpovedala, da ji uspe shajati in ustrezno poskrbeti za potrebe otrok, da niso lačni, da so oblečeni in da je poskrbljeno za šolske potrebščine, zato ogroženost otroka v nobenem primeru ni izkazana. Prav tako ni imelo sodišče podlage, da je spremenilo naslov za vročanje za mladoletnega A. A., saj predlagateljica ni niti zatrjevala, kaj šele dokazala, da v zvezi z vročanjem pisanj za mladoletnega A. A. nastajajo kakršnekoli težave ali škodne posledice za otroka. Oče še ima vedno začasni naslov v Republiki Sloveniji, kjer pa je vročitev tudi zmeraj uspešna. Priglaša pritožbene stroške.

3.Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

3.Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno napačno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na utemeljenost odločitve.

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa delno napačno uporabilo materialno pravo, vendar to ni vplivalo na utemeljenost odločitve.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče pri odločanju o začasni odredbi glede otroka vezano na podan predlog in trditveno podlago. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic mladoletnih, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP-1). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbe glede preživljanja mladoletnega A. A., pri čemer gre za postopek, ki se lahko začne celo po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1). To pomeni, da sodišče na vložen predlog ni vezano.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče pri odločanju o začasni odredbi glede otroka vezano na podan predlog in trditveno podlago. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic mladoletnih, sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali (7. člen ZNP-1). Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbe glede preživljanja mladoletnega A. A., pri čemer gre za postopek, ki se lahko začne celo po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1). To pomeni, da sodišče na vložen predlog ni vezano.

8.Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe glede naslova za vročanje in preživnine ugodilo, ker je predlagatelj v priporu in ne more več izvajati skupnega starševstva, ki se je po načinu teden-teden izvajalo na podlagi sklenjene sodne poravnave iz leta 2020, starša pa sta na podlagi navedene sodne poravnave preživninsko obveznost izpolnjevala v naravi. Nadalje je štelo, da so prejemki nasprotne udeleženke tako nizki, da ne more pokriti vseh otrokovih potreb (30. in 31. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato je določilo nov naslov za vročanje na naslovu nasprotne udeleženke in preživnino. Izpodbijani sklep ima torej razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zato pritožbeno zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8.Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo začasne odredbe glede naslova za vročanje in preživnine ugodilo, ker je predlagatelj v priporu in ne more več izvajati skupnega starševstva, ki se je po načinu teden-teden izvajalo na podlagi sklenjene sodne poravnave iz leta 2020, starša pa sta na podlagi navedene sodne poravnave preživninsko obveznost izpolnjevala v naravi. Nadalje je štelo, da so prejemki nasprotne udeleženke tako nizki, da ne more pokriti vseh otrokovih potreb (30. in 31. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zato je določilo nov naslov za vročanje na naslovu nasprotne udeleženke in preživnino. Izpodbijani sklep ima torej razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zato pritožbeno zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9.Pregled zadeve pokaže, da v predmetni zadevi teče postopek za spremembo odločitve o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini, ki še ni končan, in da je tekom postopka predlagateljica vložila predlog, da do končanja spora sodišče izda začasno odredbo o vzgoji in varstvu mld. otroka, stikih in preživnini. Stiki med mladoletnim A. A., letnik 2019, in predlagateljem C. C. so že bili določeni s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Z 7/2024 z dne 15. 7. 2024. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo izdajo regulacijske začasne odredbe glede vzgoje in varstva, ugodilo pa predlogu za izdajo začasne odredbe glede spremembe naslova za vročanje in glede preživnine.2

9.Pregled zadeve pokaže, da v predmetni zadevi teče postopek za spremembo odločitve o vzgoji in varstvu, stikih in preživnini, ki še ni končan, in da je tekom postopka predlagateljica vložila predlog, da do končanja spora sodišče izda začasno odredbo o vzgoji in varstvu mld. otroka, stikih in preživnini. Stiki med mladoletnim A. A., letnik 2019, in predlagateljem C. C. so že bili določeni s sklepom o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu I Z 7/2024 z dne 15. 7. 2024. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo izdajo regulacijske začasne odredbe glede vzgoje in varstva, ugodilo pa predlogu za izdajo začasne odredbe glede spremembe naslova za vročanje in glede preživnine.2

10.Pritožba ima sicer prav, da je začasno odredbo mogoče izdati ob verjetno izkazanem pogoju ogroženosti mld. otroka (161. člen DZ).3 Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je namreč v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.4 Vendar pritožba nima prav, da v obravnavani zadevi pogoj ogroženosti mld. otroka ni verjetno izkazan, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

10.Pritožba ima sicer prav, da je začasno odredbo mogoče izdati ob verjetno izkazanem pogoju ogroženosti mld. otroka (161. člen DZ).3 Bistvo regulacijske začasne odredbe v družinskem sporu je namreč v tem, da se z njo začasno uredi izjemen položaj, v katerem so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.4 Vendar pritožba nima prav, da v obravnavani zadevi pogoj ogroženosti mld. otroka ni verjetno izkazan, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

11.Prav tako je pritrditi pritožbi, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se pri izdaji začasne odredbe o preživnini upoštevajo vse potrebe mld. otroka (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je navedeno stališče, kateremu se je pridružilo sodišče prve stopnje, v sodni praksi manjšinsko. V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka).5 Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti.6 Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.7

11.Prav tako je pritrditi pritožbi, da je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da se pri izdaji začasne odredbe o preživnini upoštevajo vse potrebe mld. otroka (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je navedeno stališče, kateremu se je pridružilo sodišče prve stopnje, v sodni praksi manjšinsko. V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka).5 Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti.6 Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.7

12.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da predlagatelj svoje obveznosti preživljanja mld. sina A. A., kot je določena v sodni poravnavi iz leta 2020 (in sicer preživljanje v naravi, ko je bil mld. A. A. vsak drug teden pri njem), ne izpolnjuje več, ker je v priporu, prav tako pa ne izpolnjuje obveznosti preživljanja mld. A. A. v denarju. Za mld. A. A. sedaj v celoti skrbi nasprotna udeleženka, ki biva v najemniškem stanovanju skupaj z novim partnerjem, svojima dvema otrokoma iz prejšnje zveze in dvema partnerjevima otrokoma, kar pomeni, da v navedenem najemniškem stanovanju biva 5 mld. otrok ter nasprotna udeleženka in njen novi partner. Njihovi skupni prihodki so izjemno nizki. Njen partner prejema minimalno plačo ter preživnino od matere njegovih otrok v skupni višini 180,00 EUR, nasprotna udeleženka je brezposelna, prejema preživnino za dva ostala svoja otroka iz prejšnje zveze v skupni višini 380,00 EUR, ostali prihodki gospodinjstva pa so sestavljeni zgolj iz otroških dodatkov za 5 otrok v višini 692,00 EUR. Z obstoječimi prihodki le težko shajajo, saj zgolj stroški najemnine in stanovanjski stroški znašajo okoli 900,00 EUR (28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

12.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da predlagatelj svoje obveznosti preživljanja mld. sina A. A., kot je določena v sodni poravnavi iz leta 2020 (in sicer preživljanje v naravi, ko je bil mld. A. A. vsak drug teden pri njem), ne izpolnjuje več, ker je v priporu, prav tako pa ne izpolnjuje obveznosti preživljanja mld. A. A. v denarju. Za mld. A. A. sedaj v celoti skrbi nasprotna udeleženka, ki biva v najemniškem stanovanju skupaj z novim partnerjem, svojima dvema otrokoma iz prejšnje zveze in dvema partnerjevima otrokoma, kar pomeni, da v navedenem najemniškem stanovanju biva 5 mld. otrok ter nasprotna udeleženka in njen novi partner. Njihovi skupni prihodki so izjemno nizki. Njen partner prejema minimalno plačo ter preživnino od matere njegovih otrok v skupni višini 180,00 EUR, nasprotna udeleženka je brezposelna, prejema preživnino za dva ostala svoja otroka iz prejšnje zveze v skupni višini 380,00 EUR, ostali prihodki gospodinjstva pa so sestavljeni zgolj iz otroških dodatkov za 5 otrok v višini 692,00 EUR. Z obstoječimi prihodki le težko shajajo, saj zgolj stroški najemnine in stanovanjski stroški znašajo okoli 900,00 EUR (28. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

13.Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Nadalje, glede na izjemno nizke prihodke nasprotne udeleženke, ki jih sestavljajo zgolj socialni transferji v obliki otroških dodatkov, glede na dejstvo, da predlagatelj k preživljanju mld. A. A. ne prispeva, pritožbeno sodišče šteje, da je za verjetno izkazano, da je mld. A. A. ogrožen, ker je ogroženo zagotavljanje njegovih eksistenčnih potreb (stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški). Kajti že leta 2020 so bile potrebe mld. A. A. ocenjene na 500,00 EUR, zgolj delež stanovanjskih stroškov, ki sedaj odpade na mld. A. A., pa znaša 128,00 EUR mesečno, k čemur je treba prišteti še njegove nujne stroške, t.j. stroške prehrane, higiene, oblačil, obutve, šolskih potrebščin itd. (29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).8 To so pa vse okoliščine, ki z ozirom na to, da je breme varstva in vzgoje mld. A. A. v celoti na predlagateljici, utemeljuje izdajo začasne odredbe za plačevanje preživnine v višini, ki pokriva vsaj stanovanjske stroške, ki odpadejo na mld. A. A. Tega zaključka ne morejo omajati niti pritožbene navedbe, da je mld. A. A. vsak drugi vikend na vikend stikih pri svojih starih starših (starših predlagatelja) in da mu stari starši občasno kaj kupijo.

13.Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Nadalje, glede na izjemno nizke prihodke nasprotne udeleženke, ki jih sestavljajo zgolj socialni transferji v obliki otroških dodatkov, glede na dejstvo, da predlagatelj k preživljanju mld. A. A. ne prispeva, pritožbeno sodišče šteje, da je za verjetno izkazano, da je mld. A. A. ogrožen, ker je ogroženo zagotavljanje njegovih eksistenčnih potreb (stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški). Kajti že leta 2020 so bile potrebe mld. A. A. ocenjene na 500,00 EUR, zgolj delež stanovanjskih stroškov, ki sedaj odpade na mld. A. A., pa znaša 128,00 EUR mesečno, k čemur je treba prišteti še njegove nujne stroške, t.j. stroške prehrane, higiene, oblačil, obutve, šolskih potrebščin itd. (29. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).8 To so pa vse okoliščine, ki z ozirom na to, da je breme varstva in vzgoje mld. A. A. v celoti na predlagateljici, utemeljuje izdajo začasne odredbe za plačevanje preživnine v višini, ki pokriva vsaj stanovanjske stroške, ki odpadejo na mld. A. A. Tega zaključka ne morejo omajati niti pritožbene navedbe, da je mld. A. A. vsak drugi vikend na vikend stikih pri svojih starih starših (starših predlagatelja) in da mu stari starši občasno kaj kupijo.

Pri tem pritožbeno sodišče poudarja, da ni obveznost tretjih oseb (npr. novega partnerja nasprotne udeleženke), da preživljajo mld. A. A., temveč je to obveznost njegovih staršev, t.j. predlagatelja in nasprotne udeleženke. Prav tako ni mogoče zneskov preživnine, ki so namenjeni njegovima polbratoma oziroma otrokom novega partnerja, nameniti preživljanju mld. A. A. In nenazadnje ni mogoče šteti nasproti udeleženki v škodo, če se poskuša znajti in na različne načine, tudi s pomočjo svojih in partnerjevih sorodnikov, poskrbeti za preživljanje mld. otrok, npr. tako, da prosi svojo mater, da ji finančno pomaga (27. točka obrazložitve).

Neutemeljeno je sklicevanje predlagatelja na določbe ZSVarPre, saj se ogroženost mld. otroka ne ugotavlja po upravnopravnih predpisih (kot je ZSVarPre), temveč glede na določbe DZ in ob upoštevanju vseh okoliščin primera.

Prav tako je sodišče prve stopnje razumno pojasnilo, da je za verjetno izkazano, da bo predlagatelj, kljub temu da je v priporu in ne prejema plače, znesek naložene preživnine v višini 128,00 EUR mesečno zmogel plačevati (31. točka obrazložitve).

Glede na predlagateljevo bivanje v priporu in izrečeno daljšo zaporno kazen je tudi utemeljena izdaja začasne odredbe glede naslova za vročanje mld. A. A. na naslovu matere, na kateri je sedaj vso breme skrbi za varstvo in vzgojo mld. A. A. (23. točka obrazložitve). Pisanja, ki so namenjena mld. A. A., je treba po naravi stvari prevzeti v sorazmerno kratkem času, s tem da mora nasprotna udeleženka kot njegova mati možnost imeti neposreden in hiter dostop do teh pisanj. V nasprotnem primeru bi bil mld. A. A. lahko ogrožen.

Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., II., III. in VII. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo, ki sta jih priglasila udeleženca, v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 101. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati samo ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju (šesti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Eden od njegovih pooblaščencev je zapisal, da vlaga ugovor zoper izpodbijani sklep, vendar je pritrditi njegovi pritožbeni navedbi, da je bila začasna odredba izdana v kontradiktornem postopku, zato je pravno sredstvo zoper sklep o začasni odredbi pritožba, ne pa ugovor (273.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju).

2Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je v skladu s stališči pravne teorije v postopku za izdajo začasne odredbe mogoče ločeno izdati začasno odredbo o varstvu in vzgoji, o stikih in preživljanju, kar sicer v končni odločbi glede na določbo tretjega odstavka 138. člena DZ ni mogoče. Glej M. Čujovič v B. Novak (ur.), Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, stran 528.

3Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

4VSL sklep IV Cp 337/2020 z dne 26. 2. 2020.

5Glej VSL sklep IV Cp 766/2022 z dne 17. 5. 2022, ki poudarja, da vsebinski kriterij za določitev začasne preživnine ni ustrezni življenjski standard otroka, pač pa nujno preživljanje otroka. Glej tudi VSL sklep IV Cp 1683/2021 z dne 26. 10. 2021 in VSM Sklep III Cp 834/2024 z dne 18. 12. 2024.

6VSL sklep IV Cp 766/2022 z dne 17. 5. 2022, VSM Sklep III Cp 834/2024 z dne 18. 12. 2024.

7VSL sklep IV Cp 329/2023 z dne 27. 2. 2023, VSM Sklep III Cp 834/2024 z dne 18. 12. 2024.

8Glede na zapisano je tudi neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje potreb mld. A. A. ni ugotavljalo.

9V skladu z navedeno določbo odloči sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 161 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 7, 42, 101, 102, 102/3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.