Jedro

Soposestnik, ki je v soposest nasprotne stranke posegel tako, da je nasprotno stranko iz soposesti izključil, ne uživa posestnega varstva zoper nasprotno stranko, ki je takoj reagirala in odstranila tisto, kar ji je oviralo prehod.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep prve stopnje v izpodbijanem, ugodilnem delu ter v stroškovni odločbi (točka 1 in 3 izreka) r a z v e l j a v i in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbe se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom ugotovilo v točki 1 izreka, da je toženec dne 27.5.2001 motil zadnjo mirno posest parcele št. 12, v naravi dvorišče, vložek št. 94 k.o. P., v lasti in posesti tožeče stranke s tem, da je izruval zabetoniran okrogli železni steber premera 10 cm in dolžine 150 cm iz zemlje, stoječega v vogalu, ki ga tvori betonirana dovozna pot toženca in asfaltirana javna pot paracele št. 804/1 iste k.o., ga vrgel po tleh tako kot to izhaja iz fotografije št. 4, ki je sestavni del izreka sklepa in se mu zato v bodoče prepoveduje vsako takšno ali podobno motilno dejanje pod pretnjo plačila denarne kazni 50.000,00 SIT. V točki 2 je zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, ki se je nanašal na vzpostavitev prejšnjega stanja, v točki 3 pa toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne 104.800,00 SIT pravdnih stroškov, v 8 dneh. Toženec se je zoper tak sklep v ugodilnem delu pritožil in uveljavlja vse pritožbene razloge. Po njegovi oceni je bilo že iz navedb v tožbi jasno, da ni toženec tisti, ki bi motil posest tožnika, pač pa je tožnik s svojim dejanjem motil posest toženca in je toženec ravnal v samopomoči, ko je postavljeni steber istega dne odstranil. To še bolj jasno sledi iz spisa opr. št. R 2/2001, ki je bil prebran na glavni obravnavi kot dokaz. Iz tega spisa je mogoče razbrati tudi, da med strankama obstoji vrsta sporov, ki vključujejo tudi posest tožnikove parcele št. 12. Toženec ne more priti do svojega gospodarskega poslopja na parceli št. 11/1, ne da bi uporabil del tožnikove parcele. Njegovo poslopje stoji že več desetletij in je tako stanje zato že ves ta čas. Tudi tožnikovi pravni predniki so služnost v korist toženčeve parcele št. 11/1 vedno spoštovali, tudi tožnik, ki je, ko je kupil svoje nepremičnine, bil seznanjen z obstoječo služnostjo. Tožnik v spisu R 2/2001 priznava, da mora toženec prečkati po tožnikovi parceli, če želi z vozom priti v gospodarsko poslopje na svoji parceli in tudi priznava, da je dogovor med strankama tak, da sme toženec uporabljati del tožnikove parcele za dovoz do svojega gospodarskega poslopja. Iz navedb tožnika v spisu R 2/2001 tudi izhaja, da toženec zaseda določen del tožnikove parcele na vzhodu z javne ceste, da je prekopal tožnikovo parcelo in tam postavil jašek, vse to pa kaže, da je tožnik dne 27.5.2001 s postavitvijo stebrov motil dolgoletno posest toženca. Toženec je istega dne steber odstranil, kar niti ni sporno, steber pa mu je zapiral priposestvovano služnost, prilaga tudi fotografijo, iz katere se vidi sporni teren. Dejstvo je, da toženec, ko pripelje z vozom ali traktorjem po vaški poti in želi zaviti na betonirano pot, tega ne more storiti drugače, kot da uporabi trikotnik tožnikovega dvorišča, ki je omejen s stebrom, ta trikotnik pa uporablja toženec za prihod na svojo parcelo z vozili že desetletja. Prav porušeni steber je tisti, ki je tožencu to služnost preprečeval in je zato toženec steber porušil. Pritožba je utemeljena. Pritožba formalno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar te kršitve ne konkretizira in tudi pritožbeno sodišče kršitev določb pravdnega postopka, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP) ni našlo. Utemeljeno pa toženec opozarja, da je pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke pomembna tudi okoliščina, ali je bil toženec soposestnik obravnavanega dvorišča, ki ga je tožnik v spornem delu zagradil tako, da je vkopal železne stebričke, med drugim tudi v vogal, ki ga tvori betonirana dovozna pot toženca in asfaltirana javna pot na parceli št. 804/1, vse k.o. Prelože. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je toženec še isti dan, ko je tožnik štiri stebričke postavil, enega od teh, to je tistega, ki sega proti javni poti, odstranil. Če namreč drži to, na kar opozarja toženec v pritožbi in kar je trdil že med postopkom, da sporni del uporablja za prehode s kmetijsko mehanizacijo in je tožnik s postavitvijo stebričkov, predvsem zadnjega v smeri proti javni poti, tožencu ta prehod oviral, je pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da je tožbeni zahtevek utemeljen, ko je ob tem upoštevalo samo zadnje posestno stanje in nastalo motenje, vprašljiva. Če bi namreč bil toženec soposestnik, bi lahko bila podana situacija iz 2. odst. 78. čl. Zakona o temljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Po tej določbi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, nima pravice do varstva posesti nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če od nastanka motenja še ni pretekel rok iz 77. čl. tega zakona (nepristna posest). Sodišče pa ugotavlja, da je toženec isti dan, ko je tožnik postavil sporne stebričke, enega odstranil. Če bi se izkazale za resnične trditve toženca, da je imel soposest (vožnje s kmetijsko mehanizacijo), in če bi tožeča stranka v soposest toženca samovoljno in brez pravne podlage posegla tako, da bi toženca s postavitvijo stebričkov iz soposesti izključila, tožnik kot (so)posestnik ne bi užival posestnega varstva zoper toženca, ki je takoj po postavitvi stebričkov reagiral z odstranitvijo tistega, ki naj bi mu oviral prehod. Ker zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje dejanskega stanja glede zatrjevane soposesti toženca ni ugotavljalo, vsa odločilna dejstva, ki bi dajala podlago za presojo utemeljenosti zahtevka, niso ugotovljena in je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP). V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi navedbe tožene stranke glede zatrjevane soposesti in dovoljene samopomoči(kot sredstva posestnega varstva), da bo lahko glede na druge dejanske ugotovitve sprejelo pravilno odločitev. Ker je sklep prve stopnje razveljavilo, je sodišče druge stopnje razveljavilo tudi stroškovno odločbo in je tudi odločitev o stroških pritožbe pridržana za končno odločbo (2. odst. 165. čl. ZPP).