Jedro

Pri tožniku je izkazana preostala delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti, zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidska pokojnine, ni utemeljen.

Sodišče lahko v socialnem sporu upošteva le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z medicinskimi izvidi do končanja predsodnega upravnega postopka. Morebitno (kasneje ugotovljeno) poslabšanje zdravstvenega stanja je namreč mogoče obravnavati le v novem predsodnem upravnem postopku, ki ga je na podlagi novejše medicinske dokumentacije mogoče sprožiti z novo zahtevo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 24. 5. 2012 je bila zavrnjena tožnikova zahteva in ugotovljeno, da nima pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Z drugostopenjskim upravnim aktom št. ... z dne 3. 10. 2011 je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločitev kot neutemeljena zavrnjena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sicer odpravilo drugostopenjsko odločbo z dne 3. 10. 2011, prvostopenjsko odločbo z dne 24. 5. 2011 pa v izreku dodalo 2. odstavek tako, da je ugotovilo, da je zavarovanec invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni od 18. 5. 2011 dalje ter hkrati izreklo, da ostane v ostalem odločba nespremenjena (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je zavrnilo (II. točka izreka). Ugotovilo je, da pri tožniku ni popolne izgube delovne zmožnosti in zato ne izpolnjuje pogoja za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.

Zoper navedeno sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Vztraja, da ni zmožen za nobeno delo, kar je že bilo ugotovljeno v Republiki Srbiji, saj je tamkajšnji nosilec zavarovanja v A. pri njem ugotovil I. kategorijo invalidnosti od 17. 6. 2009 dalje. Od tedaj je pod stalnim nadzorom epileptologa in je zdravstveno stanje slabše. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pri njem ugotovi I. kategorijo invalidnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožbene navedbe dodaja le še naslednje.

Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka, uvedenega na podlagi 38. člena Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Ur. l. RS, št. 30/10 - MP5/10; v nadaljevanju: Mednarodni sporazum) je potrebno uvodoma poudariti, da vsaka država pogodbenica pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko priznava le v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. V konkretnem primeru torej v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1), po katerem je med drugim po 1. alinei 67. člena v zvezi z 1. alineo 2. odstavka 60. člena pravico do invalidske pokojnine ob izpolnjevanju tudi pogoja pokojninske dobe, mogoče priznati zavarovancu, pri katerem je podana I. kategorija invalidnosti. V I. kategorijo invalidnosti pa je mogoče razvrstiti le zavarovanca, če je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih več ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, ugotovljena popolna nezmožnost za opravljanje organiziranega pridobitnega dela ali je pri njem podana poklicna invalidnost, pa nima več preostale delovne zmožnosti. Takšno dejansko stanje pa po bistveno pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča v obravnavani zadevi ni izpolnjeno.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z dokaznim zaključkom prvostopenjskega, sprejetim na podlagi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B fakulteti Univerze v C., da je pri tožniku do 3. 10. 2011 bila izkazana preostala delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti. Na podlagi razpoložljive listinske medicinske dokumentacije in izvida osebnega pregleda je namreč s strokovno medicinskega vidika prepričljivo ugotovljeno in ocenjeno, da tožnik zaradi degenerativnih sprememb aksialnega skeleta, anksiozno depresivne motnje ter motenj zavesti neugotovljene etiologije za delo voznika sicer več ni zmožen, še vedno pa je do pravnorelevantnega datuma brez neposredne nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja bil zmožen psihofizično manj zahtevno delo, brez dviganja ali prenašanja težjih bremen, brez dela na višini ali ob strojih, kjer bi se ob izgubi zavesti lahko poškodoval ali ogrožal svoje zdravje ali zdravje oz. življenje drugih. Glede napadov elektrizacij po celem telesu, ki niso etiološko opredeljene in bi zato lahko šlo za epileptične dogodke, pa vrhunski medicinski strokovnjaki fakultetne komisije menijo, da je potrebna nadaljnja diagnostika motenj zavesti ter dosledno zdravljenje v skladu s priporočili lečečega nevrologa in psihiatra.

V dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, ki ima podlago v objektivizirani listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda pred fakultetno komisijo, pritožbeno sodišče ne dvomi. To hkrati pomeni, da v obravnavani zadevi ni pogojev po ZPIZ-1 za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, zaradi česar je z izpodbijano sodbo drugostopenjski upravni akt sicer pravilno odpravljen, prvostopenjski pa spremenjen le v toliko, da je izrecno ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 18. 5. 2011 dalje ter izrečeno, da v ostalem prvostopenjska odločba o zavrnjeni zahtevi za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine ostane nespremenjena. Zaradi obrazloženega je v II. točki izreka izpodbijane sodbe zakonito zavrnjen tudi zahtevek tožnika na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

Glede tožnikovega vztrajanja, da se ne čuti zmožnega za nobeno organizirano pridobitno delo in navedbe, da se mu zdravstveno stanje slabša, je potrebno pojasniti, da sodišče v tem socialnem sporu lahko upošteva le zdravstveno stanje, kakršno je bilo izkazano z medicinskimi izvidi do končanja predsodnega upravnega postopka, torej do 3. 10. 2011 dalje. Morebitno poslabšanje zdravstvenega stanja je namreč mogoče obravnavati le v novem predsodnem upravnem postopku, ki ga je na podlagi novejše medicinske dokumentacije mogoče sprožiti z novo zahtevo, vloženo bodisi pri slovenskem ali srbskem nosilcu zavarovanja.

Zaradi obrazloženega, ko torej uveljavljani pritožbeni razlog nepravilno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni podan in je sodišče prve stopnje hkrati pravilno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v skladu s 353. členom ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.