Jedro

Če si stranka s tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja, za tožbo nima pravnega interesa, zato jo je treba zavreči. Tožnik kot stranski udeleženec postopka v zvezi z odobritvijo javne prireditve si s tožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj je bila javna prireditev izvedena pred vložitvijo tožbe. V primeru, ko ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne gre za upravni spor zaradi posega v ustavne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep US RS) zavrglo tožnikovo tožbo (1. točka izreka) zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 17.12.2007, predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa ugodilo (2. točka izreka). S citirano odločbo je navedeni prvostopenjski upravni organ med drugim določil, da se A.A., s sedežem v Ljubljani, dovoli prirediti javno prireditev ..., ki bo potekala dne ... od 8.30 do 14 ure, ... in ...2008 od 8.30 do 14.00 ure v Kranju (1. točka izreka). Drugostopenjski upravni organ je pritožbo zoper odločbo zavrnil s svojo odločbo z dne 21.3.2008. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi navaja, da je predmet presoje v tem upravnem sporu odločba prvostopenjskega organa, s katero je ta dovolil prireditelju javno prireditev .... Ta prireditev je bila izvedena še pred vložitvijo tožbe. Zato po presoji sodišča prve stopnje za odločanje o pravilnosti in zakonitosti odobritve te prireditve in postopka, v katerem je bila ta prireditev odobrena, torej za izdajo odločbe o tem, ni več izkazan pravni interes. Ta ni bil izkazan že ob vložitvi tožbe. Tožnik je izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo obravnavane prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana, to pa je bilo najkasneje s potekom ...2008. Od tega dne dalje si tožnik svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom odobritve te prireditve ni mogel več izboljšati, saj je zasledoval svojo pravico do sodelovanja v tem postopku kot stranski udeleženec in uveljavljal prepoved uporabe zemljišča par. št....k.o..... Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da sta mu bili kršeni ustavni pravici iz 22. in 23. člena Ustave RS. V obravnavani zadevi ni možen subsidiarni upravni spor po 4. členu ZUS-1, to je upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic. V tej zadevi je namreč zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu, v katerem je mogoče zahtevati odpravo izpodbijanega akta, kar se je v konkretnem primeru zgodilo.

Tožnik vlaga zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da je izgubil pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo z iztekom prireditve, nezakonito in v neskladju s 23. členom, 4. odstavkom 15. člena, 3. odstavkom 120. člena in 157. členom Ustave RS. Navaja, da niti Ustava RS niti ZUS-1 nikjer ne omejujeta pravice do sodnega varstva z izvršitvijo dejanja, ki je bilo dovoljeno v upravni odločbi. Po takšnem stališču Upravnega sodišča RS je torej nesmiselno vlagati pritožbe, če bi s samo izvedbo prireditve ugasnil pravni interes za ugotavljanje zakonitosti take odločbe. Tožnik s samo izvedbo prireditve ni izgubil lastninske pravice na svojih nepremičninah, ki so se uporabile za namene prireditve in ima tako še vedno pravni interes, da se ugotovi nezakonitost izpodbijane odločbe, s katero se je dovolilo poseganje v njegovo lastnino. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni, podredno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, njemu pa prizna povračilo stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnik v upravnem sporu ne izkazuje potrebnega pravnega interesa za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe o dovolitvi javne prireditve ..., ki je potekala od ... do ....2008, torej že pred vložitvijo tožbe, s katero je tožnik začel upravni spor.

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo navedene javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana, to pa je bilo najkasneje s potekom ...2008. Od tega dne dalje si torej tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča svojega pravnega položaja v zvezi s postopkom odobritve te prireditve ni mogel več izboljšati, saj je zasledoval svojo pravico do sodelovanja v tem postopku kot stranski udeleženec in uveljavljal prepoved uporabe zemljišča par. št....k.o..... Od tedaj dalje zato tožnik ni imel več pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev.

Ker mora na obstoj pravnega interesa sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 34. člena ZUS), je prvostopenjsko sodišče postopalo pravilno, ko je tožnikovo tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 po predhodnem preizkusu zavrglo. Navedbe tožnika, da Ustava RS in ZUS-1 ne omejujeta pravice do sodnega varstva z izvršitvijo dejanja, torej z dokončanjem izvedbe prireditve, pravno niso pomembne, saj v skladu z navedeno določbo ZUS-1 sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravni interes.

Glede zatrjevanih kršitev ustavnih pravic pa se je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi pravilno oprlo na 1. odstavek 4. člena ZUS-1, ki določa, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Iz navedenih določb izhaja, da je sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu subsidiarno. Procesne predpostavke zanj so izpolnjene le v primeru, če tožeča stranka nima zagotovljenega drugega sodnega varstva. Sodno varstvo v upravnem sporu zato ni dopustno, če je sodno varstvo za zatrjevano kršitev mogoče doseči v drugem sodnem postopku. Ker je imel tožnik torej zagotovljeno sodno varstvo pred upravnim sodiščem in jo po presoji pritožbenega sodišča glede zatrjevanega posega v lastninsko pravico ima tudi pred sodiščem splošne pristojnosti, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Glede na navedeno tako tudi ni prišlo do zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

Pritožbeni ugovor o izkazovanju potrebnega pravnega interesa kot procesne predpostavke za izdajo ugotovitvene sodbe (ugotovi naj se nezakonitost v upravnem sporu izpodbijane odločbe) ni upošteven. Za izdajo ugotovitvene sodbe niso izpolnjeni zakonski pogoji, določeni v 2. odstavku 64. člena ZUS-1, pa tudi sicer je sprememba tožbe dopustna le do konca glavne obravnave (184. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1).

Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.