Jedro

V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se, v kolikor imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo tožbeni zahtevki različno pravno in dejansko podlago. Zato se je pravilno, ker vrednost zgoraj citiranih (posameznih) zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o prvi, drugi, peti in sedmi točki tožbenega zahtevka, in je odločanje o citiranih zahtevkih utemeljeno odstopilo v reševanje okrajnemu sodišču.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o 1., 2., 5. in 7. tožbenem zahtevku iz tožbe z dne 26. 9. 2022. V II. točki izreka je sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa glede zahtevkov, navedenih v I. točki izreka, zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep se tožnica pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija v celoti in iz pritožbenih razlogov po 1. točki (zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka) in 2. točki (zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 41. člena ZPP, prav tako pa je napačno ugotovilo dejansko stanje. Vsi tožbeni zahtevki namreč izvirajo iz istega historičnega dogodka, to je pustošenja tožene stranke po nepremičnini tožnice brez njenega soglasja oziroma soglasja njene prednice, in sicer z nedovoljeno gradnjo, z rušenjem in podiranjem ter škodo, protipravno uporabo parcele v zvezi z nedovoljenimi imisijami in vznemirjanjem z njimi. Vsi tožbeni zahtevki imajo tudi isto pravno podlago, saj spadajo v sklop odškodninskih zahtevkov (tudi zahtevki po odstranitvi objektov so nekakšna oblika odškodnine v zvezi z istim historičnim dogodkom, enako kot uporabnina, ki pa jo izpodbijani sklep opredeli napačno, in sicer dnevno v 10-krat višjem znesku od dejansko terjanje). Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu R 188/2017 odločilo, da je okrožno sodišče pristojno za reševanje zahtevka na plačilo denarne odškodnine in na objavo preklica trditve in opravičila v časopisu, ker gre za sklop odškodninskih zahtevkov. Ker gre za kumulacijo med seboj tesno povezanih zahtevkov, je tudi iz razlogov smotrnosti in ekonomičnosti postopka primerno, da se vsi zahtevki obravnavajo v eni pravdi, in ker je okrožno sodišče pristojnostno tudi za reševanje zadev iz stvarne pristojnosti okrajnega sodišča, ni zakonske prepreke za odločanje Okrožnega sodišča v Celju o vseh zahtevkih. Tako je odločilo tudi Višje sodišče v Mariboru v sklepu R 21/2014. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se, v kolikor imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Po 32. členu ZPP so okrožna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR. Medtem so v skladu s 30. členom ZPP za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih pristojna okrajna sodišča, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Navedeno pravno podlago je v izpodbijanem sklepu pravilno povzelo tudi sodišče prve zstopnje.

5. Pritožbeno ni izpodbijano, da je tožnica 26. 9. 2022 vložila tožbo z več tožbenimi zahtevki, pri čemer: - s tožbenim zahtevkom pod točko 1 toži zaradi vznemirjanja lastninske pravice in prepovedanih imisij ter na vzpostavitev prejšnjega stanja na njeni nepremičnini,1 vrednost zahtevka pa znaša 1.000,00 EUR; - s tožbenim zahtevkom pod točko 2 zaradi prepovedi imisij na svoji parceli zahteva prestavitev trase sedanje ceste, vrednost zahtevka znaša 1.000,00 EUR; - s tožbenim zahtevkom pod točko 5 zahteva plačilo odškodnine za protipravno posekano in odtujeno drevo v znesku 300,00 EUR in odškodnino na pretium affectionis v znesku 5.000,00 EUR, vrednost zahtevka je 5.300,00 EUR; - s tožbenim zahtevkom pod točko 7 vtožuje odškodnino za protipravno odtujeno kamenje prejšnjega opornega zidu in postavitev novega kamnitega opornega zidu v znesku 3.000,00 EUR za primer, da tožena stranka ne bi sama vzpostavila prejšnjega stanja, vrednost zahtevka je 3.000,00 EUR.2

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo tožbeni zahtevki različno pravno in dejansko podlago. Pravilno je zato uporabilo določbo 41. člena ZPP in pristojnost določilo po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Tako se je pravilno, ker vrednost zgoraj citiranih (posameznih) zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o prvi, drugi, peti in sedmi točki tožbenega zahtevka, in je odločanje o citiranih zahtevkih utemeljeno odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Celju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 7. Tožnica neutemeljeno navaja, da imajo tožbeni zahtevki isto pravno podlago oziroma gre za sklop odškodninskih zahtevkov. Pravna podlaga prvemu in drugemu tožbenemu zahtevku je v Stvarnopravnem zakoniku – SPZ (99. člen), pravna podlaga petemu in sedmemu tožbenemu zahtevku pa je v Obligacijskem zakoniku (OZ), in sicer v določbah, ki urejajo odškodninsko odgovornost (131. člen do 189. člen). Iz spisovnih podatkov oziroma tožbe z dne 26. 9. 2022 nadalje še izhaja, da tožnica s tretjim in četrtim tožbenim zahtevkom vtožuje uporabnino, za kar je podlaga v 190. členu OZ, medtem, ko s šestim tožbenim zahtevkom zahteva odškodnino zaradi poškodb in uničenja pomožnega objekta, vendar je vrednost tega zahtevka 26.500,00 EUR. Tudi če gre pritrditi tožnici, da tožbeni zahtevki izvirajo iz istega historičnega dogodka, pa – ker imajo različno pravno podlago – ti posledično zahtevajo obravnavo različnega dejanskega stanja, ki ga je potrebno subsumirati pod posamezne (različne) pravne norme, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da gre za eno dejansko podlago, kakor to smiselno izpostavlja pritožba. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani R 188/2017 z dne 10. 7.2017 v tej zadevi ni uporabljiv. V pritožbi pritožnica že sama ugotavlja, da je v citirani zadevi pravna podlaga tožbenima zahtevkoma odškodninska, medtem ko je v pritožbeno obravnavani zadevi pravnih podlag tožbenim zahtevkom več. Tudi odločba Višjega sodišča v Mariboru R 21/2014 z dne 1. 7. 2014 ni primerljiva, saj je sodišče v citirani zadevi odločalo o stvarni pristojnosti v zvezi z eventualno kumulacijo postavljenih zahtevkov,3 medtem ko v obravnavani zadevi tožnica uveljavlja objektivno kumulacijo tožbenih zahtevkov.4 Da bi v primeru, kot je obravnavani, na določitev stvarne pristojnosti vplivala razloga smotrnosti in ekonomičnosti, ZPP ne predvideva.5 Pritožnica še navaja, da je sodišče prve stopnje uporabnino opredelilo napačno, in sicer dnevno v 10-krat višjem znesku od dejansko terjane, vendar sodišče druge stopnje pojasnjuje, da izpodbijani sklep takšne obrazložitve ne vsebuje, zato se do te pritožbene navedbe ne more podrobneje opredeliti.

8. Po obrazloženem pritožbene navedbe niso utemeljene in ker niti ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP sodišče druge stopnje ni ugotovilo kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zahteva namreč, da tožena stranka odstrani oporni zid, pločnik, oba droga ulične razsvetljave z betonski temelji in postavi prejšnje stanje, za primer neizpolnitve pa zahteva določitev penalov. 2 Pri čemer je pri ocenitvi vrednosti spornega predmeta zahtevkov pod točkama 1 in 2, ki se ne nanašata na denarni znesek, sledilo vrednosti, kot jo je tožnica navedla v tožbi (čl. 44/2 ZPP) 3 Le ta je podana, ko tožeča stranka uveljavlja primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. 4 Ki je torej podana, ko tožeča stranka priti isti toženi stranki uveljavlja več glavnih tožbenih zahtevkov, ki imajo različno podlago. 5 Kar pa ne vpliva na predpostavko, na kateri temelji že sama določba 41. člena ZPP, in sicer, da je tožbene zahtevke smotrno in ekonomično obravnavati skupaj oziroma v istem postopku, kadar se ti opirajo na isto dejansko in pravno podlago.