Jedro

Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora poleg podpisa napisati še razmerje do naslovnika. V primeru nadomestne vročitve tako na vročilnici ni navedeno, v kakšnem razmerju do obdolženca je oseba, ki je pošiljko prejela. Vendar zgolj zaradi morebitne kršitve 24. člena splošnih pogojev nadomestna vročitev še ni nezakonita. Kot takšna bi se izkazala, če bi bila pošiljka nadomestno vročena osebi, ki ne more biti prejemnik po I. odst. 119. člena ZKP. Takšnih okoliščin pa obdolženec pritožbeno ni zatrjeval, nasprotno, iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bila sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru predana pravočasno in z ničemer ni bila okrnjena njegova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožba obdolženega J. T. se zavrne kot neutemeljena.

Po I. odst. 98. člena v zvezi s I. odst. 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora obdolženec plačati sodno takso kot strošek kazenskega postopka nastal s pritožbo.

Obrazložitev

S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica Okrajnega sodišča v Celju, na podlagi določb II. odst. 375. člena v zvezi s 389. členom ZKP kot prepozen zavrgla ugovor obdolženega J. T. z dne 28.08.2009 zoper sodbo o kaznovalnem nalogu z dne 23.07.2009, opr. št. K 261/2009, s katero mu je bila, zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po I. odst. 122. člena KZ-1, izrečena pogojna obsodba, z določeno kaznijo štirih mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta.

Zoper sklep se je obdolženec pravočasno pritožil. Navaja, da sodbe o kaznovalnem nalogu ni prejel niti podpisal vročilnice. Oseba, ki je podpisala sprejem pošiljke, mu je potrdila, da ji je bila pošiljka vročena dne 22.08.2009. Obdolženec ne razume, kako je mogoče, da sprejem osebne pošte lahko podpiše tretja oseba.

V predlogu, podanem na podlagi 403. člena v zvezi z II. odst. 377. člena ZKP, je višji državni tožilec predlagal, da sodišče druge stopnje obdolženčevi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po II. odstavku 120. členu ZKP je treba obdolžencu, ki nima zagovornika osebno vročiti tudi sodbo o kaznovalnem nalogu, na njegovo zahtevo jo lahko sodišče vroči tudi drugi osebi, ki jo on določi. Pisanje, za katero je v ZKP določeno, da ga je treba osebno vročiti, se izroči neposredno naslovniku. Če tistega, kateremu mora biti pisanje osebno vročeno, ni tam, kjer naj se vročitev opravi, poizve vročevalec, kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri katerih od oseb, omenjenih v 119. členu ZKP, ali v hišnem predalčniku, pisno sporočilo, naj bo določenega dne ob določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročevalec tudi potem ne najde tistega, ki bi mu moral vročiti pisanje, ravna po I. odstavku 119. člena tega zakona, s tem se šteje, da je vročitev opravljena (118. člen ZKP). Po določbi I. odstavka 119. člena ZKP se v primeru, če naslovnika ni v stanovanju, pisanja lahko izročijo kateremu od njegovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti, če niti teh ni v stanovanju, se pisanje izroči hišniku ali sosedu, če v to privolita. Če se ugotovi, da je tisti, kateremu bi bilo treba vročiti pisanje, odsoten in da mu zaradi tega osebe iz I. odstavka tega člena pisanja ne bi mogle pravočasno izročiti, se pisanje vrne z navedbo, kje je odsotni (III. odstavek 119. člena ZKP).

Iz vročilnice pripete sodbi o kaznovalnem nalogu na list. št. ... je razvidno, da je bil naslovnik, torej obdolženi J. T., o prispeli pošiljki pisno obveščen v torek, dne 18.08.2009. Vročitev pošiljke pa je bila opravljena naslednjega dne, v sredo 19.08.2009. Pri tem se je porajalo vprašanje, ali je bila pošiljka obdolžencu tega dne osebno vročena, ali pa je morebiti šlo za nadomestno vročitev, pri kateri pa na vročilnici vročevalec ni navedel kateri osebi je bila nadomestna vročitev opravljena. I. odst. 119. člena ZKP namreč dopušča nadomestno vročitev le odraslim družinskim članom, če pa teh ni v stanovanju, pa tudi hišniku ali sosedu, če v vročitev privolita. V skladu s Splošnimi pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS št. 31/2007) je odrasli član gospodinjstva oseba, starejša od 15 let, ki živi z naslovnikom v istem gospodinjstvu. Najprej je potrebno ugotoviti, da zgolj na podlagi prejemnikovega podpisa na vročilnici še ni mogoče dvomiti v to, da je bila pošiljka vročena osebno obdolžencu. Očitno gre za izpis priimka „T.“. Iz predmetnega kazenskega spisa pa je razvidno, da se je obdolženec v tem kazenskem postopku vsakokrat različno podpisal in sicer na Uradnem zaznamku o izjavi osumljenca na list. št. ..., …. in ..., na sedaj obravnavani pritožbi ter na vročilnicah. Konec koncev bi lahko tudi tako ugovor, kakor tudi predmetno pritožbo, namesto obdolženca napisala katera druga oseba. Tako npr. je celo bila sedaj obravnavana pritožba sprva podpisana z „J. T.“, nakar je bila črka a pri imenu prečrtana. Obdolženec v pritožbi ne pove kdo je tista „tretja oseba“, ki naj bi ji bila pošiljka vročena in tudi pritožbeno ne izpodbija veljavnosti morebitne nadomestne vročitve v smislu tega, da pošiljka ni bila vročena odraslemu članu gospodinjstva, ki z obdolžencem živi na istem naslovu. Nesporno je tudi, da je bila pošiljka obdolžencu vročena pravočasno tako, da je imel na voljo tolikšen del ugovornega roka, ki mu je še omogočal vložitev učinkovitega pravnega sredstva. V pritožbi namreč navaja, da naj bi mu ta „tretja oseba“ povedala, da je pošiljka prispela dne 22.08.2009. Takšen podatek ne more biti resničen, kajti že na podlagi podpisane vročilnice (javna listina) je očitno, da je bila pošiljka vročena v sredo, dne 19.08.2009. Tudi, če je bil obdolženec v primeru, da osebno ni prevzel pošiljke, z njo seznanjen šele v soboto 22.08.2009, pa mu je do izteka ugovornega roka (četrtek, 27.08.2009), ostalo še dovolj časa za vložitev učinkovitega ugovora.

Če je bila v obravnavanem primeru sodba o kaznovalnem nalogu vročena nadomestno po I. odst. 119. člena ZKP, je sicer res, da je vročilnica pomanjkljivo izpolnjena. Po II. odst. 24. člena Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve potrdi naslovnik oziroma oseba, ki se ji pošiljka lahko vroči, prevzem pošiljke s podpisom na vročilni listini. Če prejemnik ni naslovnik pošiljke, mora poleg podpisa napisati še razmerje do naslovnika. V primeru nadomestne vročitve tako na vročilnici ni navedeno, v kakšnem razmerju do obdolženca je oseba, ki je pošiljko prejela. Vendar zgolj zaradi morebitne kršitve 24. člena splošnih pogojev nadomestna vročitev še ni nezakonita. Kot takšna bi se izkazala, če bi bila pošiljka nadomestno vročena osebi, ki ne more biti prejemnik po I. odst. 119. člena ZKP. Takšnih okoliščin pa obdolženec pritožbeno ni zatrjeval, nasprotno, iz njegove pritožbe je razvidno, da mu je bila sodba o kaznovalnem nalogu v vsakem primeru predana pravočasno in z ničemer ni bila okrnjena njegova pravica do vložitve učinkovitega pravnega sredstva zoper odločbo sodišča prve stopnje. Ker pa je tudi v primeru morebitne nadomestne vročitve osemdnevni ugovorni rok začel teči dne 20.08.2009, je bil obdolženec z vložitvijo ugovora dne 29.08.2009, za dva dneva prepozen, saj je zadnji dan ugovornega roka, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, iztekel dne 27.08.2009. Pri obravnavanju predmetne kazenske zadeve sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (V. odst. 402. člena ZKP).

Obdolženi s pritožbo zoper sklep ni uspel in zato mora plačati sodno takso po tarifni številki 74013 Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki jo sodišče odmeri v primeru zavrženja ali zavrnitve drugih pritožb, ki niso posebej taksirane in niso takse proste v znesku 30,00 EUR.