- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1952/99
ECLI:SI:VSLJ:2000:III.CP.1952.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Verodostojne listine in njihova vsebinaSodna praksa obravnava vprašanje, katere listine se štejejo za verodostojne v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ter ali faktura izpolnjuje formalne in vsebinske kriterije za to.
- Aktivna legitimacija upnikaObravnava se tudi vprašanje, kdo je aktivno legitimiziran za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, pri čemer se izpostavlja, ali lahko fakture izdajajo le fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost.
- Zamudne obrestiSodba se ukvarja z uveljavljanjem zamudnih obresti in ali so obračuni obresti verodostojna listina za izterjavo denarne terjatve.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev; njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik sam trpi svoje pritožbene stroške.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker je ocenilo, da listina, ki jo je upnik predložil predlogu, ni račun oziroma druga verodostojna listina po zakonu.
Upnik sklep izpodbija iz vseh treh pritožbenih razlogov, pri čemer predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožnik poudarja, da so za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine aktivno legitimirani prav vsi upniki, kot sicer pravilno ugotavlja tudi prvostopno sodišče, napačno pa je stališče sodišča, da lahko fakture izdajajo le tiste fizične osebe, ki v okviru registrirane dejavnosti opravljajo promet blaga in storitev. V obravnavanem primeru upnik uveljavlja zakonite zamudne obresti po treh obračunih obresti, saj je bil dolžnik z izpolnitvijo denarne obveznosti (izplačilom plače) v zamudi (277. čl. ZOR), uveljavlja pa tudi nadaljnje procesne obresti skladno z določilom 2. odst. 279. čl. ZOR. Vsak upnik ima pravico do zamudnih obresti, ki jih uveljavlja tako, da jih izračuna, obračun obresti pa je verodostojna listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba za izterjavo denarne terjatve (23. čl. ZIZ).
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče torej pravilno, v skladu s 1. odst. 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju besedila ZIZ) ugotavlja, da je upravičena predlagati izvršbo za izterjavo terjatve na podlagi verodostojne listine tudi fizična oseba, sporno za razsojo pa je vprašanje, ali lahko fakture izdajajo le tiste fizične osebe, ki v okviru registrirane dejavnosti opravljajo promet blaga in storitev in so torej le-te aktivno legitimirane za vložitev predloga za izvršbo na podlagi fakture kot verodostojne listine. Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev, njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev, kot pravilno v izpodbijanem sklepu zaključi prvostopno sodišče. Stališče, ki ga zastopa pritožba, ko bi lahko upnik z računom terjal kakršnokoli plačilo, za katerega bi štel, da je upravičeno, je seveda pravno zmotno. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
Pritožba upnika je torej neutemeljena, saj pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77 v zvezi s 381. čl. ZPP/77 in 15. čl. ZIZ). Njegovo pritožbo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ).