Jedro

Natančna in konkretna navedba pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Z navedbo pravnega vprašanja, glede katerega je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo v drugi primerljivi zadevi, ta formalna zahteva ni izpolnjena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje.

3. Predlog ni popoln.

4. Vsebinski pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da Vrhovno sodišče revizijo lahko dopusti, so določeni v 367.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP): da je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; ta pogoj je izpolnjen zlasti v primerih, ko gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Ali so ti vsebinski pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, odloči Vrhovno sodišče na podlagi predloga stranke (drugi odstavek 367.a člena ZPP). Njegove obvezne sestavine določa zakon. Formalne zahteve so stroge: predlogu mora biti priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP), v njem mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito: zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

6. Tem formalnim zahtevam tožnica ni zadostila. Spornega pravnega vprašanja (ki bi moralo biti navedeno natančno in konkretno) v zvezi s pravnimi pravili, ki naj bi bila prekršena ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost, ni navedla. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je ravno natančna in konkretna navedba pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije.(1) Z navedbo pravnega vprašanja, glede katerega je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo v drugi primerljivi zadevi, ta formalna zahteva ni izpolnjena.

7. Kot sankcija za kršitev formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP je v šestem odstavku istega člena predpisano zavrženje predloga za dopustitev revizije, saj nepopoln predlog ne omogoča presoje, ali so podani vsebinski pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrglo.

8. Če je predlagateljica pričakovala, da bo Vrhovno sodišče dopustilo revizijo v konkretni zadevi glede enakega vprašanja kot je bila dovoljena zoper sklep Višjega sodišča v Kopru Cp 481/2009 z dne 11. 3. 2010, na katerega se je v predlogu sklicevala, potem ji Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče v tej in v več drugih zadevah, v katerih je bilo relevantno pravno vprašanje, na katerega opozarja predlagateljica, že odločilo o dopuščeni reviziji in sicer tako, da je bilo to vprašanje rešeno enako kot v obravnavani zadevi pred sodiščema prve in druge stopnje. Ko je tako, ne gre niti za situacijo, ko sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, niti za situacijo, ko bi bila ta neenotna (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče bi moralo predlog za dopustitev revizije, če bi bil popoln zavrniti.

Op. št. (1): Npr. v zadevah II DoR 316/2010, II DoR 390/2010 in v številnih drugih.