Jedro

Tožba, ki je bila ob vložitvi nepopolna, je ostala nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni navedla niti upravnega akta, ki ga s tožbo izpodbija, niti ni predlagala, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnica je 20. 11. 2023 vložila tožbo, iz katere smiselno izhaja, da se ne strinja z odmero nadomestila za degradacijo in uzurpacijo. Priložila je odločbo Ministrstva za naravne vire in prostor (v nadaljevanju: drugostopenjski organ). To je sklenilo, da se zavrže pritožba A. A. zoper odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora Upravne enote Ribnica (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) številka 351-130/2023-5, z dne 16. 8. 2023. Obenem je zavrnilo tožničino pritožbo (2. točka izreka) in ugotovilo, da ni stroškov postopka (3. točka izreka).

**K izreku**

2. Tožba ni dopustna.

_O nepopolnosti tožbe_

3. Po prvem odstavku 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je treba v tožbi navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. V zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, mora biti v tožbi določena tudi vrednost spornega predmeta. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

4. Če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, sodnik na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 od tožnika zahteva, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Hkrati ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, ter ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, tožbo zavrže s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

5. Tožba ni v skladu s citiranim prvim odstavkom 30. člena ZUS-1. Tožnica ni navedla, kateri akt izpodbija, niti tega ni sodišču predložila. Prav tako v tožbi ni podala naziva toženca ter ni predlagala, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Izostala je tudi vrednosti spornega predmeta.

6. Sodišče je zato tožnico 30. 11. 2023 pozvalo, da: (1) navede, kateri akt s tožbo izpodbija, to je odločbo prvostopenjskega organa, številka 351-130/2023-5, z dne 16. 8. 2023, (2) to odločbo predloži (v dveh izvodih), (3) označi toženo stranko, to je Republika Slovenija, ki jo zastopa drugostopenjski organ, (4) razloži, zakaj toži, (5) predlaga, kako in v čem naj se odločba prvostopenjskega organa odpravi, ter (6) oceni vrednost spornega predmeta. Poučilo jo je, da bo po drugem odstavku 31. člena ZUS-1 njeno tožbo zavrglo, če navedenih pomanjkljivosti ne bo odpravila v danem roku, zadeve pa se zaradi tega ne bo dalo obravnavati. Ob tem ji je na podlagi 12. in 283. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pojasnilo, da lahko za zastopanje v upravnem sporu pooblasti odvetnika ali drugo osebo, ki je opravila pravniški državni izpit. 7. V postavljenem roku se tožnica na opisan poziv ni odzvala.

8. Tako je tožba, ki je bila ob vložitvi nepopolna, ostala nepopolna tudi po pozivu sodišča k odpravi pomanjkljivosti. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni navedla niti upravnega akta, ki ga s tožbo izpodbija, niti ni predlagala, kako in v čem naj se odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo (drugi odstavek 31. člena ZUS-1).

_Še o upravnem aktu in pravnem interesu_

9. V primeru, da bi tožnica izpodbijala v uvodu navedeno odločbo drugostopenjskega organa, pa sodišče pripominja naslednje. V okviru predhodnega preizkusa tožbe je sodišče dolžno preveriti, ali je podan kateri od razlogov iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Nanje mora paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

10. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

11. Zavrnitev tožničine pritožbe (2. točka izreka odločbe drugostopenjskega organa) pa po vsebini ne pomeni odločitve o njeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je le odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva. V tem oziru 2. točka izreka odločbe drugostopenjskega organa (tudi po ustaljeni sodni praksi1 in stališčih pravne teorije2) ne izpolnjuje materialnega pogoja za upravni akt. Posledično izpodbijanje s tožbo v upravnem sporu ni dopustno. Upravni spor zoper drugostopenjski (upravni) akt je dovoljen samo, če je pritožbeni organ v pritožbenem postopku vsebinsko spremenil odločitev prvostopenjskega organa in sam odločil o strankini pravici, obveznosti ali pravni koristi.

12. Tudi v tem delu tožnica na poziv sodišča v postavljenem roku ni odgovorila.

13. Izpodbijana odločba drugostopenjskega organa v 2. točki izreka ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Tožnica tožbe na poziv sodišča ni popravila, zato jo je slednje v tem delu zavrglo še po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.3

14. Kar pa se tiče 1. točke izreka odločbe drugostopenjskega organa (zavrženje pritožbe Miralema Zahirovića), pa sodišče ugotavlja, da se ta točka na tožnico ne nanaša. Zato je sodišče tožbo zoper 1. točko izreka odločbe drugostopenjskega organa zavrglo tudi po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.4

15. Ob sklepu, da tožba ni dopustna, se sodišče do (drugih) tožbenih navedb ni opredelilo.

1 Glej na primer sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 162/2008 z dne 23. 4. 2008 in sklep Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 102/2014 z dne 3. 2. 2016. 2 Glej na primer Kerševan, E.: 2. člen, v: Kerševan, E. (ur.): Zakon o upravnem sporu (ZUS-1) s komentarjem. Lexpera d. o. o. (GV Založba), Ljubljana 2019, str. 22. 3 V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. 4 V 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.