Jedro

Vročitev pisnega obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga šele sočasno z odpovedjo ne pomeni take kršitve, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita, posebej še, ker posredovanje sindikata v postopku odpovedi ni bilo odvisno od tega obvestila. Tudi sicer tožnica ni dokazala, da bi zaradi zakasnele vročitve obvestila zanjo nastale kakšne izrecne škodljive posledice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev oziroma ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 24.2.2005. Ugotovilo je, da je bil zaradi zmanjšanja naročil in upada obsega proizvodnje pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da tožena stranka ni razpolagala z drugim ustreznim prostim delovnim mestom, za katerega bi morala tožnici ponuditi sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi. Hkrati je zavrnilo tudi tožničin zahtevek za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in za vrnitev tožnice na delo.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja navedbe iz pritožbe, da je sodišče pri odločanju v nasprotju z določbami 286. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) upoštevalo tudi dokaze, ki jih je tožena stranka neupravičeno predložila šele po zaključenem prvem naroku za glavno obravnavo. Vztraja, da je bila sporna odpoved nezakonita, ker ji je bilo obvestilo o nameravani odpovedi vročeno šele sočasno z odpovedjo, da tožena stranka ni podala odpovedi v zakonskem roku in da ni dokazala stečaja poslovnega partnerja iz Nemčije, tako da resen poslovni razlog, ki bi pogojeval odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni dokazan.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

Navajala je, da revizijski razlogi niso podani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Ob ugotovitvi, da je tožena stranka predložila dodatne dokazne listine o padcu obsega poslovanja po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo na poziv sodišča, je že sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da takšno ravnanje ne pomeni kršitve določb 286. člena ZPP. Na podlagi določb 25. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04) lahko sodišče v delovnem sporu tudi še po izvedbi naroka strankam določi rok za izjavo o posameznih vprašanjih, pomembnih za odločitev, in za predložitev listin. V reviziji zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka zato ni podana.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Za odločitev so bile bistvene dejanske ugotovitve sodišča, da je v letu 2005 prišlo pri toženi stranki do slabšanja poslovnih rezultatov zaradi krčenja obsega prodaje in posledičnega krčenja obsega proizvodnje. Iz kakšnih razlogov je prišlo do krčenja prodaje, za obstoj utemeljenega poslovnega razloga niti ni bistveno. Zato se je sodišče utemeljeno zadovoljilo zgolj z navedbami, da je eden od razlogov za krčenje prodaje tudi stečaj enega od odjemalcev izdelkov tožene stranke v Nemčiji. Na tako ugotovljen poslovni razlog, to je zmanjšanje potreb po delu zaradi krčitve prodaje in poslovanja, je revizijsko sodišče vezano, saj gre za dejanske ugotovitve, glede katerih revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP). Ob hkratnih ugotovitvah, da z drugimi za tožnico ustreznimi prostimi deli tožena stranka ni razpolagala, s tem da sodišče začasnih potreb po delu utemeljeno ni štelo za ustrezna prosta dela, je sodišče pravilno presodilo, da so bili podani pogoji za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu določb 1. alineje 1. odstavka in 2. ter 3. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02).

Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da vročitev pisnega obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (tretji odstavek 83. člena ZDR) šele sočasno z odpovedjo ne pomeni take kršitve, zaradi katere bi bila sama odpoved nezakonita, posebej še, ker posredovanje sindikata v postopku odpovedi v tožničinem primeru ni bilo odvisno od tega obvestila. Tudi sicer tožnica ni dokazala, da bi zaradi zakasnele vročitve obvestila zanjo nastale kakšne izrecne škodljive posledice.

Ker je sodišče izrecno ugotavljalo okoliščine v zvezi z roki za podajo odpovedi iz 5. odstavka 88. člena ZDR in ugotovilo, da je bila odpoved podana tako znotraj šestmesečnega objektivnega roka kot znotraj 30 dnevnega subjektivnega roka za odpoved, sodišče pavšalnih revizijskih navedb, da ti roki niso bili spoštovani, ni moglo upoštevati.

Glede na povedano revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.