Jedro

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da med strankama ni sporno, da za izvedbo gradnje obravnavane karting steze tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja. Sporno pa je, ali gre pri izvedenih delih le za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu. Glede na listine upravnih spisov v obravnavanem primeru ne gre le za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu – karting stezi, temveč gre za objekt, ki se glede na določbe Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost uvršča med manj zahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 06122-1349/2009/39 z dne 17. 12. 2009 je Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Koper kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) odločil, da mora tožnik takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo objekta - karting steze dolžine 773,26 m, širine od 6 do 8 m, grajene na zemljiščih s parcelnimi številkami 6327/1, 3882/1, 3883/1, 3886/1, 3887/1, 3887/5, 3887/4, 3887/2, vse k.o. … (1. točka izreka); da mora tožnik v 30 dneh po prejemu odločbe odstraniti objekt - karting stezo, ki jo sestavlja asfaltirana steza na utrjenem tamponu - gramoznem nasutju, dolžine 773,26 m, širine od 6 do 8m, grajene na zemljišču s parcelnimi številkami 6327/1, 3882/1, 3883/1, 3886/1, 3887/1, 3887/5, 3887/4, 3887/2 vse k.o. … in vzpostaviti prejšnje stanje (2. točka izreka); tožnika opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejenih obveznosti iz 2. točke izreka začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah na zavezančeve stroške (3. točka izreka); za nelegalno gradnjo izrekel prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1, 14/05-pop., 11/05-odl.US, 120/06-odl. US, v nadaljevanju ZGO-1), in sicer izvedbo komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisov in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, njegovo uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z objektom ali z zemljiščem, na katerem je ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi (4. točka izreka); odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep ter da pritožba ne zadrži izvršitve (5. in 6. točka izreka).

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je odločba izdana po uradni dolžnosti na podlagi 152. člena ZGO-1. Prvostopenjski organ se nato sklicuje na relevantne določbe ZGO-1 in navaja ugotovitve postopka. Nato sklene, da so glede na ugotovljeno dejansko stanje, dani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 153. členu ZGO-1. V citiranem členu je določeno, da v primeru nelegalne gradnje (po 12.1. točki 1. odstavka 2. člena ZGO-1 je gradnja nelegalna, če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez gradbenega dovoljenja) gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskih zavezancev odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki ji je Ministrstvo za okolje in prostor RS, kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. 0612-332/2009-1 z dne 25. 2. 2009 delno ugodilo, tako da je odpravilo 4. točko izreka in jo nadomestilo z novo 4. točko, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe najprej pojasni, da je pritožba deloma utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih navaja tožnik. Poudari, da so obvezna sestavina odločbe, izdane na podlagi določb 152. člena ZGO-1 prepovedi iz 158. člena istega zakona, po katerih so v zvezi z gradnjo, objektom ali delom objekta, glede katerih je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep, prepovedana vsa za legalne gradnje sicer dovoljena ali predpisana dejanja, zlasti pa v tem členu našteta dejanja. Ker iz priloženih upravnih spisov izhaja, da tožnik ni zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, na katerih je zgrajen objekt, inšpekcijski ukrep pa se izreče inšpekcijskemu zavezancu, se tudi prepovedi po določbah 158. člena istega zakona lahko nanašajo samo na tista dejanja, ki predstavljajo izvrševanje pravic in obveznosti inšpekcijskega zavezanca. Prvostopenjski organ pa je v tem primeru izrekel tudi prepovedi, ki zemljiškoknjižne lastnike zemljišč, na katerih je sporni objekt, omejujejo v izvrševanju njihovih pravic, kar je nezakonito. Zato je drugostopenjski organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Glede ostalega dela je pritožbo zavrnil. V obrazložitvi svoje odločbe je pojasnil, da je prvostopenjski organ v prvem postopku dne 15. 6. 2009 opravil inšpekcijski pregled sporne gradnje, dne 7. 7. 2009 pa inšpekcijsko zaslišanje A.A., v ponovljenem postopku pa je vpogledal v odločbo UE Koper o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora št. 351-459/2009-7 z dne 19. 10. 2009, izdano tožniku; dne 2. 12. 2009 v GERK, in sicer v ortofotoposnetek predmetnega zemljišča pred letom 2006, iz leta 2006 in po letu 2006; na UE Koper vpogledal v posnetek obstoječega stanja, v geodetski načrt, številka VBS2603-5/2009, ki ga je izmeril B.B. dipl.mž.geod. ter v situacijo v merilu 1:250 Kartodroma Koper; dne 7. 12. 2009 opravil kontrolni inšpekcijski ogled predmetnega objekta na kraju samem in dne 8. 12. 2009 pridobil zemljiškoknjižne izpiske glede predmetnih zemljišč. Pri tem je ugotovil, da je tožnik na zemljiščih s parc. št. 6327/1, 3882/1, 3883/1, 3886/1, 3887/1, 3887/5, 3887/4, 3887/2 vse k.o. … zgradil objekt - karting stezo dolžine 773,26 m in širine od 6 do 8 m. Steza je asfaltirana, tampon pa je utrjeno gramozno nasutje, na nekaterih delih je grajen betonski robnik, ki je sestavni del steze. Za gradnjo karting steze pa si tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, ki bi ga, glede na določbo 3. člena ZGO-1, moral imeti. Nato se sklicuje na določbe ZGO-1, in sicer na 1. odstavek 3. člena, po katerem se lahko gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V 3.a členu ZGO-1 je sicer določeno, da se gradnja enostavnega objekta lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar je bila v času gradnje karting steze (december leta 2008) v veljavi Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08, v nadaljevanju Uredba), po določbah katere se karting steze ne more uvrstiti med enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno, pač pa se uvršča med manj zahtevne objekte, za katere je gradbeno dovoljenje potrebno pridobiti (3. člen Uredbe).

Kot izhaja iz spisne dokumentacije si tožnik za predmetno gradnjo ni pridobil gradbenega dovoljenja, gradnja brez predpisanega gradbenega dovoljenja pa je nedovoljena gradnja. Sankcija za tako zgrajen objekt je po določbah 152. člena ZGO-1 ustavitev gradnje in njena odstranitev. Zavrne pritožbene ugovore, da prvostopenjski organ v ponovljenem postopku nepravilnosti prvotnega postopka ni saniral in zavrnitev obrazloži. Po napotkih pritožbenega organa je bilo treba v ponovnem postopku ugotoviti, ali predmetna gradnja predstavlja novo gradnjo, na katerih zemljiščih dejansko stoji predmetna karting steza ter kdo je lastnik zemljišč, na katerih se nahaja. Pojasni da iz dokumentacije zadeve izhaja, da je prvostopenjski organ v ponovnem postopku v celoti sledil napotkom organa druge stopnje in v ta namen vpogledal v odločbo UE Koper o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, vpogledal v GERK in sicer v ortofotoposnetek predmetnega zemljišča pred letom 2006, iz leta 2006 in po letu 2006, vpogledal v posnetek obstoječega stanja, v geodetski načrt, ki ga je izmeril B.B. ter v situacijo v merilu 1:250 Kartodroma Koper, opravil kontrolni inšpekcijski ogled na kraju samem in pridobil še zemljiškoknjižne izpiske glede predmetnih zemljišč. Glede ugovora, da tožnik ni bil zaslišan in da se ni mogel izjasniti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, pojasni, da 1. odstavek 146. člena ZGO-1 jasno določa, da se vodenje inšpekcijskega ukrepa, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07 in 56/08, v nadaljevanju ZUP), zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. Sicer pa iz zapisnika z dne 7. 7. 2009 izhaja, da je bil tega dne zaslišan predstavnik tožnika A.A., zapisnik pa je, tudi sestavljen v skladu z določili 78. in 79. člena ZUP. Po oceni drugostopenjskega organa je prvostopenjski organ izvedel dokazni postopek in ugotovil vsa dejstva, odločilna za izdajo izpodbijane odločbe, obrazložitev izpodbijane odločbe pa vsebuje tako dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise, kot tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev. Kot neutemeljene zavrne navedbe, da je prvostopenjski organ ugotovil napačno dejansko stanje, ker naj ne bi šlo za gradnjo karting steze, temveč le za zamenjavo asfaltne plasti, da so dela bila izvedena le na nekaterih zemljiščih, da je karting steza obstajala že v letu 2006 in se je od sedaj obstoječe razlikovala zgolj zaradi zamenjave asfaltne plasti. Iz ortofotoposnetkov pred letom 2006, v letu 2006 in po letu 2006 je namreč jasno razvidno, da karting steza pred letom 2006 na predmetnem zemljišču sploh še ni obstajala. Razvidno je tudi, da se nova karting steza od prejšnje razlikuje tako po obliki,kot po velikosti. Drugostopenjski organ nima pomislekov glede tega, da je sporna karting steza zgrajena povsem na novo, saj je tudi g. A.A. ob inšpekcijskem zaslišanju dne 7. 7. 2009 med drugim izjavil, da je bila izvedena zamenjava asfaltne plasti in sprememba oblike steze. V 7.1. točki 1. odstavka 2. člena ZGO-1 pa je določeno, da je gradnja novega objekta izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Ker se je pri predmetni gradnji spremenila tako zmogljivost, velikost kot tudi zunanji videz, izvedenih del prav gotovo ni mogoče šteti za investicijska vzdrževalna dela. Pojasni, da se ukrep ustavitve gradnje nanaša na vsakršno gradnjo, torej tako na začeto kot že na končano in tudi na nadaljnjo gradnjo, in da vzpostavitev prejšnjega stanja pomeni vzpostavitev takšnega stanja, kakršno je bilo, preden je inšpekcijski zavezanec z nelegalno gradnjo začel. Pove tudi, da za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe niso pomembne okoliščine, kakšen status ima tožnik in čemu služi predmetni objekt. Pomembna je le okoliščina, da bi si tožnik za predmetno gradnjo karting steze moral pridobiti gradbeno dovoljenje in to preden je pričel z gradnjo, vendar tega ni storil. Po presoji drugostopenjskega organa je bilo v ponovljenem postopku pravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično upravičeno izrečen inšpekcijski ukrep v skladu s 152. členom ZGO-1. Pojasni tudi odločitev o stroških.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po 1. odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1). Zatrjuje, da je pri izdaji izpodbijane odločbe prišlo do očitanih bistvenih kršitev (kršitev določb postopka, kršitev materialnega prava, napačne ugotovitve dejanskega stanja). Izpodbijana odločba je identična z odločbo, ki je bila izdana 3. 9. 2009, prvostopenjski organ pa pri izdaje odločbe v ponovljenem postopku ni upošteval navodil pritožbenega organa in ni saniral nepravilnosti. V zadevi pa je bilo tudi napačno ugotovljeno dejansko stanje, saj tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik ni imel možnosti, da bi se izjasnil o bistvenih vprašanjih in dejstvih, na katere je nato gradbeni inšpektor oprl svojo odločitev. Dokazi v korist tožeče stranke niso bili niti izvedeni oziroma se do njih ni poskušalo priti, pa tudi v obrazložitvi izpodbijane odločbe se prvostopenjski organ ni opredelil do vseh bistvenih dokazov za ta postopek. Meni, da načelo ekonomičnosti, kot sicer sprejeto pravno načelo, ne sme biti v škodo stranki. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi prvostopenjsko in drugostopenjsko odločbo, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz v njej razvidnih razlogov in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov sodišče ugotavlja, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je zavrnil pritožbene ugovore drugostopenjski organ ter se nanje, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi, tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja v tožbi, sodišče še dodaja: V tem upravnem sporu izpodbijana inšpekcijska odločba je izdana na podlagi 152. člena ZGO-1, ki določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi, ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali kako drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez gradbenega dovoljenja (12.1. točka 1. odstavka 2. člena ZGO-1). Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov med strankama ni sporno, da za izvedbo gradnje obravnavane karting steze, tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja. Sporno pa je, ali gre pri izvedenih delih le za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu.

Glede na listine upravnih spisov, in sicer zlasti glede na pridobljeni ortofotoposnetek predmetnega zemljišča pred letom 2006, iz leta 2006 in po letu 2006, tudi sodišče nima pomislekov glede odločitve, da v obravnavanem primeru ne gre le za investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu - karting stezi. Prav tako sodišče ne dvomi, da gre za objekt, ki se glede na določbe Uredbe uvršča med manj zahtevne objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje (3. člen Uredbe). Ker se po določbi 3. člena ZGO-1 gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, tožnik pa si, kot je že navedeno, za svoj gradbeni poseg ni pridobil gradbenega dovoljenja, gradnja brez predpisanega gradbenega dovoljenja pa predstavlja nedovoljeno gradnjo, je tudi po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Prav tako po presoji sodišča ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na nepopolno in nepravilno ugotovitev dejanskega stanja, niso neutemeljeni. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, kot je v obrazložitvi svoje odločbe podrobno pojasnil drugostopenjski organ.

V zvezi s tožbenimi ugovori, da tožeča stranka oziroma njen zastopnik ni imel možnosti, da bi se izjasnil o bistvenih vprašanjih in dejstvih, na katere je nato gradbeni inšpektor oprl svojo odločbo in da dokazi v korist tožeče stranke niso bili niti izvedeni oziroma se do njih ni poskušalo priti, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi ne navaja nobenih dokazov, dejstev ali okoliščin, ki bi bili v zadevi relevantni in jih prvostopenjski organ v postopku ne bi upošteval. Zato po presoji sodišča pavšalni tožbeni ugovori o neizvedenih dokazih niso utemeljeni. Prav tako pa po oceni sodišča ni utemeljen ugovor, da tožnik oziroma njegov zastopnik ni imel možnosti, da bi se v postopku izjasnil o bistvenih vprašanjih. Iz zapisnika prvostopenjskega organa z dne 7. 7. 2009, ki se nahaja v upravnih spisih je namreč razvidno, da je bil tedaj zaslišan predstavnik tožnika g. A.A., ki je s tem imel možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je bilo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in da je izpodbijana odločba, upoštevaje tudi odločbo drugostopenjskega organa, pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1.