Jedro

Prvi upnik pred razdelitvenim narokom, niti na njem (naroka se ni udeležil) ni podal obračuna svoje terjatve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno po določbi prvega odstavka 208. člena ZIZ upoštevalo stanje, kot izhaja iz listin v spisu in na razdelitvenem naroku opravilo obračun njegove terjatve. Na podlagi listin v spisu navkljub pravnomočnemu in izvršljivemu izvršilnemu naslovu, v katerem so upniku od glavnice priznane zamudne obresti v višini določeni s sklepom banke, teh glede na dikcijo besedila ni mogoče obračunati in posledično poplačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom citiranim v uvodu je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek upnika Z. d.d. (v nadaljevanju: tretji upnik) za povrnitev stroškov v višini 14,00 EUR (I. točka izreka) in iz zneska kupnine v višini 7.500,00 EUR, dobljenega s prodajo dolžničinega 30/288 solastnega deleža na nepremičninah parc. št. 120/1 k.o. R (ID) in parc. št. 120/0 k.o. - R (ID) poplačalo: stroške nepremičninske izvršbe upnika N. d.d. (v nadaljevanju: prvi upnik) v višini 568,54 EUR in upnika V. (v nadaljevanju: drugi upnik) v višini 49,08 EUR (1. II. točka izreka); davek na promet nepremičnin v višini 147,06 EUR (2. II. točka izreka), v celoti terjatev prvega upnika v višini 992,78 EUR (3. II. točka izreka), v celoti terjatev drugega upnika v znesku 1.106,22 EUR (4. II. točka izreka) in delno terjatev tretjega upnika v znesku 4.636,32 EUR (5. II. točka izreka). Hkrati je ugotovilo, da je izvršba na dolžničin 30/288 solastni delež na nepremičninah parc. št. 120/0 k.o. R (ID) in parc. št.102/1 k.o. R (ID) v celoti končana (III. točka izreka). Izvršbo v zadevi In 1334/2006 (prej I 3879/1993, I VL 3875/93) je ustavilo (IV. točka izreka), prav tako izvršbo glede dolžnice V. L. v zadevi In 116/2010 (prej I 10034/1994, III IVL 658/1994 (V. točka izreka).

2. Proti odločitvi o poplačilu iz zneska kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine (II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje) prvi upnik podaja pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj sodišče pri delitvi kupnine ni upoštevalo pravnomočnega sklepa o izvršbi In 1334/2006 (prej I 3879/1993, IVL 3875/1993) v delu, v katerem je dolžnici naloženo naj v osmih dneh poravna tudi zamudne obresti od glavnice v višini določeni s sklepom banke, od 12. 1. 1993 dalje do plačila. Ne strinja se z utemeljitvijo sodišča, da ni priznalo zamudnih obresti, ker izvršilni naslov v delu, ki se nanaša na zamudne obresti od glavnice ni primeren za izvršbo, saj obseg zamudnih obresti ni določen oz. ga ni mogoče razbrati. Po prepričanju pritožnika je sprejeta odločitev nepravilna iz naslednjih razlogov: Dejstvo je, da je sodišče izdalo sklep o izvršbi, v katerem je dolžnici naložilo, da v osmih dneh po prejemu sklepa o izvršbi plača v predlogu navedeno terjatev. Sodišče je dovolilo izvršbo tudi v delu, ki se nanaša na zamudne obresti. Sklep je postal pravnomočen in izvršljiv 24. 8. 1993, zato je sklicevanje sodišča na 21. člen ZIZ, ki določa primernost izvršilnega naslova, neustrezna. Navedeno določilo se namreč nanaša na presojo ustreznosti izvršilnega naslova pred dovolitvijo same izvršbe. Sodišče nima pravne podlage, ki bi dopuščala spremembo izvršilnega naslova. Izpodbijana odločitev ima nedovoljen retroaktivni učinek. Tudi sklicevanje sodišča na načelo stroge formalne legalitete je po prepričanju pritožnika nepravilno. Izvršba je bila v celoti dovoljena, kljub prepričanju sodišča o neprimernosti izvršilnega naslova. Pritožnik se delno strinja, da iz dikcije plačilnega naloga „z zamudnimi obrestmi v višini določeni s sklepom banke“ ni mogoče nedvoumno razbrati, koliko znaša obrestna mera zamudnih obresti, vendar bi po prepričanju pritožnika naslovno sodišče moralo postopati na način, da bi se pritožnika vsaj pozvalo k razjasnitvi glede obrestne mere zamudnih obresti. Upnik še pojasni, da so zamudne obresti s sklepom banke enake zakonskim zamudnim obrestim, ki jih opredeljujejo vsakokrat veljavna zakonska določila. Sodišču druge stopnje predlaga spremembo sklepa tako, da se pri poplačilu upoštevajo tudi zakonske zamudne obresti od glavnice od 12. 1. 1993 dalje oz. podredno, da zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi ni sporno, da ima prvi upnik zoper dolžnico za denarno terjatev: glavnico v znesku 694.907,50 SIT z zamudnimi obrestmi v višini določeni s sklepom banke od 12. 1. 1993 dalje do dneva plačila, izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi IVL 3875/1993 z dne 28. 7. 1993, izdanim na podlagi verodostojne listine, s katerim je Temeljno sodišče v Mariboru, Enota v Mariboru, dolžnici naložilo, da prvemu upniku v osmih dneh poravna terjatev v tem obsegu, je namreč odločeno o dajatvenem zahtevku (dolžnica je dolžna izpolniti zahtevano obveznost). Prav tako ni sporno, da je s citiranim sklepom o izvršbi (2. točka) sodišče prve stopnje predlagano izvršbo tudi dovolilo v obsegu kot izhaja iz naložitvenega dela sklepa o izvršbi, to je plačilnega naloga.

5. Soglašati je s prvostopenjskim sodiščem, da mora biti izvršilni naslov primeren za izvršbo, kar v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ pomeni, da je v njem naveden upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Da sodišče izvršbo dovoli, mora biti obveznost v izvršilnem naslovu določno opredeljena oz. vsaj določljiva. Kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje, je naloga izvršilnega sodišča prisilna izvršitev obveznosti iz izvršilnega naslova in ne materialnopravna presoja zahtevka v njem ali vsebinsko odločanje o njem (načelo formalne legalitete). Izvršilno sodišče je na vsebino izvršilnega naslova v celoti vezano, zato ga ni mogoče dopolnjevati oz. smiselno vsebinsko razlagati.(1)

6. Pravilno pa pritožba opozarja, da je presoja primernosti izvršilnega naslova naloga izvršilnega sodišča v fazi odločanja o dovolitvi izvršbe in ne v fazi oprave. Sodišče pred ugoditvijo predloga ugotavlja obstoj predpostavk izvršbe.(2) V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi IVL 3575/1993 z dne 28. 7. 1993 postal pravnomočen in izvršljiv že 24. 8. 1993 in pritrditi je pritožbi, da je bila presoja obstoja teh predpostavk za dovolitev izvršbe že opravljena.

7. Kljub pravilnemu stališču pritožbe o nedovoljeni ponovni presoji primernosti izvršilnega naslova, ker je izvršba na podlagi tega izvršilnega naslova že pravnomočno dovoljena, pa sodišče druge stopnje izpodbijani odločitvi pritrjuje iz naslednjih razlogov:

8. Sodišče o poplačilu upnikov odloči s sklepom po opravljenem razdelitvenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku (prvi odstavek 208. člena ZIZ). V skladu s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ v vabilu na razdelitveni narok stranke opozori, da bodo terjatve upnikov, ki ne pridejo na narok, vzete po stanju, kot izhaja iz zemljiške knjige in spisov, in s podukom, da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila.(3)

9. Kot je razvidno iz podatkov spisa, prvi upnik pred razdelitvenim narokom, niti na njem (naroka se ni udeležil) ni podal obračuna svoje terjatve (l. št. 193-194). Sodišče prve stopnje je tako pravilno po določbi prvega odstavka 208. člena ZIZ upoštevalo stanje, kot izhaja iz listin v spisu in na razdelitvenem naroku opravilo obračun njegove terjatve. Na podlagi listin v spisu navkljub pravnomočnemu in izvršljivemu izvršilnemu naslovu, v katerem so upniku od glavnice priznane zamudne obresti v višini določeni s sklepom banke, teh glede na dikcijo besedila ni mogoče obračunati in posledično poplačati. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, temu pa pritrjuje tudi pritožba, višina obrestne mere, sodišču po podatkih spisa ni znana. Odločitev o neupoštevanju terjatve prvega upnika se kljub drugačnim prvostopenjskim razlogom izkaže kot pravilna.

10. Sodišče prve stopnje je na razdelitvenem naroku (l. št. 194) opravilo natančen obračun terjatve prvega upnika po stanju podatkov v spisu. Prvi upnik se naroka ni udeležil in obračuna terjatve v nasprotju s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ ni prerekal. Pritožbene navedbe o višini terjatve s pojasnilom, da so zamudne obresti s sklepom banke enake zakonskim zamudnim obrestim, ki jih opredeljuje vsakokrat veljavna zakonska določba, tako nenazadnje predstavlja tudi pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZIZ v zvezi s 15. členom ZIZ, saj pritožnik ni navedel, zakaj teh dejstev ni mogel navesti pravočasno, torej že na razdelitvenem naroku, na katerem je sodišče obračunalo višino njegove terjatve.(4)

11. Zavrniti je zahtevo pritožbe, da bi moralo sodišče prvega upnika pozvati k razjasnitvi glede obrestne mere zamudnih obresti, čeprav je naloga sodišča, da na naroku razišče in ugotovi vsa dejstva, ki so pomembna za materialnopravno pravilno presojo (dolžnost materialnega procesnega vodstva po 285. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Takšno postopanje sodišča ob odsotnosti prvega upnika z naroka ni bilo mogoče. Sodišče prve stopnje je zato na naroku ravnalo pravilno, ko je obračun terjatve prvega upnika opravilo na podlagi podatkov v spisu. Ti kljub listinam v spisu, v katerih prvi upnik podaja delne umike predloga za izvršbo (dne 13. 1. 2011 - l. št. 13, dne 12. 10. 2012 - l. št. 80, dne 14. 2. 2013 - l. št. 97), ko navaja višino dolga (glavnice, obresti) in prilaga izpis prometa za posamezno obdobje (priloga A1, A2) ne omogočajo obračuna zamudnih obresti od glavnice v višini kot je določena v izvršilnem naslovu, to je v višini določeni s sklepom banke, saj obrestna mera zamudnih obresti iz teh listin in podatkov spisa ne izhaja.

12. Iz navedenih razlogov je pritožba neutemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče prve stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih prvi upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako tudi Višje sodišče v Kopru v sklepu I Ip 138/2008 z dne 6. 5. 2008. Op. št. (2) : Glej Vesna, Rijavec: Civilno izvršilno pravo GV Založba, Ljubljana 2003, str. 173: „Sklep o izvršbi je po svoji naravi konstitutivna sodna odločba, ker se z njo ustanavlja novo procesno pravno razmerje, v okviru katerega se postopek po uradni dolžnosti nadaljuje z izvedbo izvršbe. Sklep ima tudi ugotovitveno podlago, saj sodišče pred ugoditvijo predlogu ugotavlja obstoj predpostavk izvršbe“.

Op. št. (3) : Z novelo ZIZ-J (Ur.l. RS, št. 53/14) veljavno od 30. 7. 2014, je bila ta določba spremenjena in sedaj glasi: „V vabilu sodišče te osebe (osebe, ki imajo po stanju spisov in po podatkih zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska) opozori, da bodo terjatve upnikov upoštevane le, če bodo priglašeno pisno ali ustno, najpozneje na razdelitvenem naroku in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila“.

Op. št. (4) : Primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 1871/2009 z dne 20. 4. 2010.