Jedro

Za odločitev je bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopno odločbo je Upravna enota Dravograd odločila, da se z dnem dokončnosti te odločbe tožniku v registru stalnega prebivalstva vpiše odjava stalnega prebivališča z območja Republike Slovenije na naslov v tujini. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopni organ po uradni dolžnosti v skladu z 8. členom Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb) uvedel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča za tožnika, saj je podvomil, da ta na naslovu X., kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, tudi dejansko biva. Z dopisom in vabilom z dne 5. 11. 2014, katerega je prevzela tožnikova hči A.A., je tožečo stranko seznanil z določili ZPPreb in ga povabil, da se v roku 8 dni v času uradnih ur osebno oglasi v prostorih upravne enote. Na to vabilo se je tožnik odzval pisno in sporočil, da dejansko ne živi nikjer. Prvostopni organ je kot pričo zaslišal tožnikovo hči A.A., ki je pojasnila, da tožnik na tem naslovu ne živi, saj se je odselil na Hrvaško. Razen tega tožnik v Sloveniji nima urejenega zdravstvenega zavarovanja. Ker je prvostopni organ v ugotovitvenem postopku ugotovil, da je tožnik odseljen z območja Republike Slovenije in da dejansko prebiva v tujini na naslovu Y. na Hrvaškem je v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZPPreb odločil, kot izhaja iz izreka prvostopne odločbe.

2. Tožnik se je zoper to odločitev pritožil, Ministrstvo za notranje zadeve pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ na pritožbene navedbe pojasnjuje, da v tem postopku upravni organ ugotavlja le tista dejstva in okoliščine, ki so potrebna za izdajo zakonite in pravilne odločbe. V tem postopku upravni organ ne odloča o drugih pravicah in pravnih koristi posameznika, pač pa zasleduje le temeljni namen ZPPreb, ki se kaže v ugotavljanju dejanskega stanja in v registraciji posameznika na naslovu, kjer prebiva, posledično pa v zagotavljanju pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva ter ažurnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva. Z odločitvami, ki so posledica konkretnega upravnega postopka pa pristojni organ ne posega v druga pravna razmerja, pač pa odloča le v zvezi s posameznikovim dejanskim prebivanjem. V konkretni zadevi je organ prve stopnje tožniku dal možnost v skladu z določbo prvega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), da v postopku sodeluje in da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe v postopku ugotavljanja njegovega dejanskega stalnega prebivališča. Drugostopni organ ugotavlja, da je glede na v ugotovitvenem postopku pri organu prve stopnje ugotovljena dejstva izpodbijana odločitev pravilna. Ta dejstva namreč kažejo, da tožnik ne prebiva na naslovu X., temveč da se je odselil na Hrvaško, kar izhaja tudi iz poštnih povratnic o uspešno opravljenih vročitvah dokumentov naslovljenih na tožnika.

3. Za ohranitev prijave stalnega prebivališča je bistveno, da posameznik izpolnjuje osnovni pogoj iz tretjega odstavka 3. člena ZPPreb, to je dejanska naselitev na naslovu, tega pogoja pa tožnik ne izpolnjuje. Zato na odločitev organa ne vpliva trditev tožnika, da ga na Slovenijo vežejo družinske vezi, otroci in vnuki. Prav tako na odločitev ne vplivajo zahteve tožnika v zvezi s pridobitvijo državljanstva in izplačila odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj tega ZPPreb ne ureja. Prvostopni organ je tožnika z dopisom z dne 16. 11. 2015 obširno seznanil s potekom postopka ugotavljanja dejanskega prebivališča in mu istočasno svetoval glede pridobitve državljanstva in glede odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, ki se lahko uveljavlja po določbah Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva. Z izpodbijano odločitvijo pa se tudi ne posega v tožnikovo pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave RS, saj organ prve stopnje v tožnikovo prebivališče ni vstopal ali preiskoval njegovega stanovanja.

4. Tožnik v vloženi tožbi ponavlja navedbe v zvezi z nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva dne 26. 2. 1993 in dolgotrajnostjo postopkov v zvezi z izplačilom odškodnine. Pri odločitvi bi moralo biti upoštevano tudi načelo združevanja družine. Opisuje še škodo, ki mu je nastala v zvezi z neizplačanimi plačami in izgubo stanovanja ter predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev razveljavi in ga ponovno vpiše v register stalnega prebivalstva v Republiki Sloveniji.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

6. Tožeča stranka pri svojih stališčih vztraja tudi v pripravljalni vlogi.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

9. Materialnopravna podlaga za izpodbijano odločitev je ZPPreb, ki ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom (1. člen tega zakona). Posameznik mora prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli iz območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod iz območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika, kot to določa zakon (2. člen ZPPreb). Stalno prebivališče je opredeljeno v 3. točki 3. člena ZPPreb. To je naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, ki živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave. Zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva pa vodita ministrstvo, pristojno za notranje zadeve in pristojni organ register stalnega prebivalstva (prvi odstavek 18. člena ZPPreb).

10. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. Ta postopek uvede pristojni organ, če podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno. Ta postopek uvede tudi v primeru, da se je posameznik za stalno odselil z območja Republike Slovenije ali da nima prijavljenega stalnega prebivališča, čeprav v Republiki Sloveniji dejansko živi (prvi odstavek 8. člena ZPPreb). Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče, oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Dokončna odločba velja kot potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča (šesti odstavek 8. člena ZPPreb).

11. Izpodbijana odločitev je bila pravilno sprejeta na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi. Upravna enota Dravograd je kot pristojni organ začela postopek ugotavljanja stalnega prebivališča za tožnika na podlagi 8. člena ZPPreb. Za ugotovitev, da tožnik ne živi na naslovu, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče, sta imela upravna organa v izvedenem ugotovitvenem postopku zadostno podlago, tožnik pa dejstva, da v Republiki Sloveniji ne živi, ne osporava.

12. Tožeča stranka tudi s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil tožnik zaradi neupravičenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, upravičen do poprave te krivice in s tem posledično do izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, in so bile v zvezi s tem tudi izdane ustrezne odločbe. Izpodbijana odločitev pa temelji na ugotovitvi, da tožnik ne živi (več) v Republiki Sloveniji, zato je bilo v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZPPreb odločeno, da se zanj stalno prebivališče odjavi. Izpodbijana odločitev je bila torej pravilno sprejeta na navedeni materialnopravni podlagi. Kot je tožniku pojasnil že drugostopni organ, je za odločitev bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti. Kar pa zahteva tožnikov zahtevek za povrnitev škode zaradi neutemeljenega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v letu 1992, pa ga je s postopkovnimi možnostmi za uveljavljanje odškodnine seznanil že prvostopni organ, to pa ne more biti predmet tega postopka.

13. Po obrazloženem je sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.