Jedro

Glede na dogovor v družini pred začetkom gradnje sporne hiše, da se bo ta gradila za pokojnega M.Z., tožnik ne more uspešno uveljavljati solastniškega deleža na hiši na podlagi 22. čl. ZTLR.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podrejeni tožbeni zahtevek. S prvim je tožeča stranka uveljavljala, da 1/2 hiše, vpisane v vl.št. 192 ..., ne spada v zapuščino po pok. M.Z. ter da mora tožena stranka tožeči izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino za vpis njene solastninske pravice. S podrejenim zahtevkom pa je uveljavljala ugotovitev obstoja terjatve do zapuščine v višini 650.000,00 SIT. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji tako ugodi, da ugodi tožbenemu zahtevku ali pa sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. V reviziji vztraja pri trditvi, da tožniku pripada solastninski delež na sporni hiši na podlagi izrecnega sporazuma o skupni gradnji hiše. Po mnenju revidenta naj bi to izhajalo iz tožnikove izpovedbe in iz izpovedb prič. Sodišču očita, da "izkrivljeno" razlaga tožnikovo izpovedbo, češ da je tožnik pri gradnji sodeloval zgolj zaradi pomoči pokojnemu bratu. Tožnikov motiv je bil, da bi si pridobil stanovanje v sporni hiši. Svoje stališče nadalje utemeljuje s trditvijo, da sodišče "izkrivljeno" razlaga tudi izpoved F.Z. Slednja je namreč izpovedala, da "se je hiša gradila za vse, ki so živeli v stari hiši", torej tudi za tožnika ter, da so "... sicer formalno hišo napisali na pok. M.Z., v mislih pa so imeli, da bo imel glavni delež na hiši tožnik, ki je na hiši tudi največ delal." Sam tožnik ni hotel urediti lastninskih razmerij, da ne bi prizadel sedaj pok. brata M.Z. Zaradi njegove bolezni je bilo očitno, da ne zmore gospodariti s hišo. Tudi zapis v izročilni pogodbi, da bo pok. brat M.Z. skrbel za svoje straše je bil zgolj formalen.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3.odst.390.čl.ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah revizijskih razlogov (386. čl. ZPP). Zato ni preizkušalo odločitve sodišča druge in prve stopnje glede podrejenega tožbenega zahtevka. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi pritožbeno sodišče, sledi, da je v obravnavanem primeru obstajal pred pričetkom gradnje sporne hiše dogovor v družini, da se bo sporna hiša gradila za pok. M.Z. (izročilna pogodba z dne 20.2.1975). Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev sledi še, da se takšen dogovor tudi med samo gradnjo ni spremenil. Tega za revidenta še vedno spornega odločilnega dejstva v revizijskem postopku ni moč preizkušati, ker zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl ZPP). Tako ni moč preizkušati nasprotnih trditev, češ da tožniku pripada solastninski delež na podlagi izrecnega dogovora o skupni gradnji. Prav tako ni moč preizkušati navedb, s katerimi revident to svojo trditev utemeljuje in sicer, češ da je sodišče nepravilno razlagalo izpovedbi tožnika in priče F.Z. ter da iz izpovedb nekaterih drugih prič sledi, da je med graditelji obstajal izrecen sporazum o skupni gradnji. Ob tem je revidentu potrebno pojasniti še, da je dokazna ocena sestavni del ugotavljanja dejanskega stanja (prim. 8. čl. ZPP). Zato iz že omenjenega razloga (3. odst. 385. čl. ZPP) ne more biti predmet presoje pred revizijskim sodiščem. Glede na ugotovljeno dejansko stanje pa sta odločitvi sodišč glede tožnikovega solastninskega zahtevka materialnopravno pravilni, saj ni opore za uporabo 22. čl. ZTLR.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (393.čl.ZPP).