Jedro

Ker je tožnik s pritožbo uspel, pravnega interesa v smislu 18. člena ZUS v tem upravnem sporu nima. Pravnega interesa pa nima niti tožnica, ker se izpodbijani upravni akt nanjo ne nanaša.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožnika trpita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 3.3.2003, s katero je ta ugodila pritožbi tožnika F.F. zoper odločbo Davčnega urada M., Izpostave M. z dne 18.10.2001, tako da je bila navedena prvostopna odločba zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja odpravljena in zadeva vrnjena prvostopnemu organu v ponoven postopek. Z odločbo upravnega organa prve stopnje je bilo tožniku F.F. naloženo plačilo sodne takse v znesku 28.900,00 SIT.

V razlogih izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na 18. člen ZUS po določbah katerega ima položaj tožeče stranke vsak posameznik, oziroma vsaka pravna oseba, organizacija, naselje, skupina oseb ali drugi, ki mislijo, da je kakšna njihova pravica ali na zakon oprta neposredna korist z upravnim aktom kršena. Gre torej za pravico do sodnega varstva oziroma pravico do meritorne odločitve sodišča, ki pa jo ima le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. Izkazan mora biti torej pravni interes, ki bi ob morebitnem uspehu tožniku zagotavljal neko pravico ali pravno korist, ki je brez sodne odločbe ne bi bilo. V obravnavani zadevi tožnica E.F. napada odločitev tožene stranke v zvezi z odmero sodne takse F.F. Gre torej za odločanje o pravicah in pravnih koristih F.F. in ne za pravice in pravne koristi tožnice E.F. Zato tudi pravica do sodnega varstva v upravnem sporu pripada le F.F. Glede na to, da se v tem upravnem sporu izpodbija odločitev tožene stranke, v kateri je glede na izrek izpodbijane odločbe jasno, da je tožnik s pritožbo uspel, to pomeni, da pravnega interesa za vložitev tožbe v tem upravnem sporu v smislu 18. člena ZUS tudi nima tožnik F.F. Prvostopni upravni organ bo namreč ob dopolnitvi postopka moral ponovno odločiti o njegovi obveznosti plačila sodne takse, zoper tako sprejeto odločitev pa ima tožnik v upravnem postopku na voljo pravna sredstva, v zvezi z odločitvijo o pravnih sredstvih pa tudi sodno varstvo v upravnem sporu.

Tožnika vlagata zoper sklep sodišča prve stopnje pritožbo, v kateri navajata, da se ne strinjata s plačilom sodne takse. Menita, da ne dolgujeta sodišču nobene sodne takse za kakršnokoli vsoto že gre, oziroma je vsakršna terjatev iz naslova sodnih taks sporna in krivična. Kar zadeva pravni interes o katerem govori sodišče, je sicer nekaj nejasnosti, vendar vztrajata pri svoji tožbi. Smiselno predlagata, da se njuni pritožbi ugodi. Predlagata tudi, da morebitno sodno takso za pritožbo sodišče naloži v plačilo toženi stranki.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Eden od pogojev za vložitev tožbe v upravnem sporu je izkazan pravni interes. Prvostopno sodišče se pri tem pravilno sklicuje na določbo 1. odstavka 18. člena ZUS. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora namreč izkazati pravni interes, kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi tožbi pomenila zanj določeno pravno korist (izboljšanje pravnega položaja), ki je brez tega ne bi mogel doseči. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Tožnika sta vložila tožbo v upravnem sporu zoper odločbo tožene stranke, s katero je bila ugodeno pritožbi F.F., odpravljena odločba prvostopnega davčnega upravnega organa in mu je bila zadeva zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja vrnjena v ponovni postopek. Ker je tožnik s pritožbo uspel, to tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da pravnega interesa v smislu 18. člena ZUS v tem upravnem sporu nima. Pravnega interesa v tem upravnem sporu pa nima niti tožnica, ker se, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, izpodbijani upravni akt nanjo ne nanaša, saj je zavezanec za plačilo sodnih taks F.F. Ker je izpodbijani sklep procesne narave, tožnika s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na meritorno odločitev, ne moreta uspeti. V novem postopku pa bo tožnik F.F. lahko uveljavljal vse svoje ugovore.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS.