Jedro

Prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde, temveč jo mora – kot poslovno odškodninsko odgovornost – uveljavljati od tiste pogodbene stranke, ki je za škodo odgovorna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni : - v 1. točki izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0659 Ig 7123/2006 z dne 2. 4. 2008 razveljavi tudi v prvi in tretji točki izreka ter se tožbeni zahtevek, po katerem mora tožena stranka plačati tožeči stranki glavnico 265,40 EUR (prej 63.600,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2006 do plačila in stroške izvršilnega postopka v znesku 98,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe do plačila, zavrne, - v 2. točki izreka tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti njene pravdne stroške v znesku 377,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 121,22 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0659 Ig 7123/2006 z dne 2. 4. 2008 ostane v veljavi v prvi in tretji točki izreka (1. točka izreka sodbe), ter da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 100,65 EUR v roku 8 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti (2. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek, odloči pa naj še o pritožbenih stroških.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni pravno upošteven pritožbeni razlog in je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.

5. V tej zadevi tožeča stranka vtožuje plačilo stroškov stojnine kamiona in stroškov parkirnine iz naslova odškodnine. Tožeči stranki je škoda nastala, saj je ta znesek stroškov plačala prevozniku, ki je blago peljal iz Kopra v Ljubljano, za škodo pa naj bi bila odgovorna tožena stranka.

6. Pri presoji odškodninske odgovornosti tožene stranke je sodišče prve stopnje izhajalo iz stališča, da je stojnina škoda, ki bremeni tistega, ki je za zastoj v prevozu odgovoren, in se pri tem sklicevalo na poenoteno sodno prakso (in posebej odločbo I Cpg 1529/99 z dne 4. 9. 2001). Trditve in dokaze tožeče stranke je presojalo na temelju neposlovne (civilne) odškodninske odgovornosti (131. člen Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 135. členom OZ) in v celoti ugodilo zahtevku tožeče stranke.

7. Dejanska podlaga sodbe, na katero je višje sodišče vezano, je naslednja: Tožeča in tožena stranka sta bili v neposrednem pogodbenem razmerju z družbo H., d.o.o., in sicer se je tožena stranka kot špediter po naročilu H., d.o.o., zavezala prevzeti blago v Kopru in pripraviti ustrezno tranzitno dokumentacijo za prevoz blaga od Kopra do Ljubljane, tožeča stranka pa je po naročilu družbe H., d.o.o., organizirala transport do Ljubljane in uvozni carinski postopek.

Tožena stranka je kršila pogodbeno obveznost do družbe H., d.o.o., saj ni pravočasno odkrila napake v dokumentaciji (ki ni vsebovala veterinarskega potrdila) oziroma o napaki ni pravočasno obvestila naročnika, kar bi morala storiti, zato storitve ni opravila v skladu z naročilom in je pri tem ravnala malomarno.

Tožeča stranka je prevoz blaga od Kopra do Ljubljane naročila prevozniku V., s.p. Prevoznik je zaradi pomanjkljive tranzitne dokumentacije moral pustiti vozilo na carinarnici in so mu zaradi tega nastali stroški stojnine in parkirnine.

Prevoznik je stojnino in parkirnino zaračunal tožeči stranki, ki je v celoti poravnala navedene stroške.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da je zatrjevana škoda tožeče stranke posledica kršitve pogodbenega odnosa med tretjo osebo, družbo H., d.o.o., kot naročnikom in toženo stranko kot špediterjem, ki je pri ugotavljanju ustreznosti spremljajoče dokumentacije ravnala malomarno. Tožeča stranka ni bila stranka navedene pogodbe. Odškodninsko odgovornost tožene stranke je tako tožeča stranka utemeljevala s kršitvijo potrebne skrbnosti v pogodbenem razmerju, kar je po stališču višjega sodišča ključno za pravilno materialnopravno kvalifikacijo temelja odgovornosti tožene stranke. Kršitev pogodbene (poslovne) obveznosti kot posebna pojavna oblika protipravnosti namreč izključuje uporabo splošnih pravil o odškodninski odgovornosti, zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo ta kršitev povzroči, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki izključujejo uporabo splošnega pravila prvega odstavka 131. člena OZ, ki ureja predpostavke splošne neposlovne odškodninske odgovornosti (1).

9. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi sklicevalo na stališče, izraženo v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1529/1999 z dne 4. 9. 2001, da stojnina ni del prevoznih stroškov, pač pa škoda, ki jo s plačilom stojnine utrpi prevoznik. V tem delu se višje sodišče temu stališču pridružuje (2), vendar gre poudariti, da škoda bremeni tistega, ki je zanjo odgovoren - v pogodbenem razmerju. Bistvo navedenega stališča je namreč v tem, da prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde (prim. četrti odstavek 680. člena OZ (3)), temveč jo mora - kot poslovno odškodninsko odgovornost - uveljavljati od tiste pogodbene stranke (pošiljatelja, naročnika ali prejemnika), ki je za škodo odgovorna. V zvezi s plačilom stojnine tako ne velja domneva, da jo mora, kot ostale stroške, plačati prejemnik (prim. drugi odstavek 677. člena OZ (4)), temveč mora plačilo stojnine (kot odškodnine) prevoznik zahtevati od ene izmed svojih (zanjo odgovornih) pogodbenih strank. Navedeno izhaja tudi iz Pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS P 731/72 z dne 5. 2. 1973, na katerega se sklicuje pritožnica, kot tudi iz Pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS P 724/70 z dne 13. 1. 1971 (5).

10. Do uveljavljanja sankcij zaradi kršitev pogodbenih obveznosti pa so upravičene le stranke pogodbe (prim. prvi odstavek 125. člena OZ (6)). Na kršitev načela skrbnosti profesionalnega ravnanja bi se zato v zvezi z izpolnjevanjem pogodbe lahko skliceval le naročnik navedenih storitev, torej družba H., d.o.o., tožeča stranka pa le v primeru, če bi šlo za pogodbo v korist tretjega, natančneje, če bi bila pogodba sklenjena tudi v njeno korist. Ker pa tožeča stranka ni bila stranka pogodbenega razmerja, proti toženi stranki ne more uveljavljati zahtevkov zaradi nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti iz tega pogodbenega razmerja. Zato je tožba, ki jo tožeča stranka utemeljuje na neposlovni odškodninski odgovornosti, nesklepčna.

11. Ker je bilo treba pritožbi tožene stranke ugoditi že zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava glede temelja njene odgovornosti, se višje sodišče do drugih pritožbenih trditev ni opredeljevalo in je pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0659 Ig 7123/2006 z dne 2. 4. 2008 razveljavilo tudi v prvi in tretji točki izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alinea 358. člena ZPP).

12. Če sodišče spremeni odločbo, odloči tudi o stroških vsega postopka (2. točka 165. člena ZPP). Tožeča stranka v pravdi ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pravdnega postopka, toženi stranki pa povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Na podlagi stroškovnika z dne 31. 5. 2011 (list. št. 69 spisa) je višje sodišče toženi stranki odmerilo naslednje stroške: za ugovor zoper sklep o izvršbi 100 točk oz. 45,90 EUR (Tar. št. 27 Odvetniške tarife - OT, ki jo je višje sodišče uporabilo skladno z določbo 41. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZodvT), obvestilo stranki 20 točk, stroške prevoda (račun na list. št. 71 spisa) 54,00 EUR, za vlogo z dne 3. 3. 2011 (predložitev listin) 20 točk (po 4. točki Tar. št. 39 OT), za prvo pripravljalno vlogo z dne 22. 3. 2011 100 točk (1. točka Tar. št. 19 OT), za drugo pripravljalno vlogo 75 točk (2. točka Tar. št. 19 OT), za predložitev listine in vlogo z dne 28. 4. 2011 (3. točka Tar. št. 19 OT) 50 točk, nagrado za prvi narok (3. točka Tar. št. 20 OT) 25 točk, nagrado za drugi narok (2. točka Tar. št. 20 OT) 50 točk in za tretji narok (2. točka Tar. št. 20 OT) 25 točk, 2% materialnih stroškov (tretji odstavek 13. člena OT) in 20% DDV (drugi odstavek 2. člena OT), kar skupaj s sodno takso za ugovor zoper sklep o izvršbi (tretji odstavek Tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah) v znesku 20,00 EUR znaša 377,38 EUR.

13. Ker je tožena stranka uspela tudi s pritožbo, ji gredo na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tudi stroški pritožbenega postopka, in sicer 125 točk za pritožbo (1. točka Tar. št. 21 OT), 2% materialnih stroškov in 20 % DDV ter 51,00 EUR za plačilo sodne takse za pritožbo (po Tar. št. 1121 ZST-1), kar skupaj znaša 121,22 EUR. Priglašenih 40 točk za obvestilo stranki pa višje sodišče toženi stranki ni priznalo, saj je strošek zajet že v sestavo pritožbe.

(1) N. Plavšak v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV založba Lj., 2003, 2. knjiga, str. 206. (2) prim. tudi VSK sklep Cpg 159/1993, enako tudi v železniškem prevozu, prim. VSL sodba I Cpg 1203/2000. (3) Ta določa: Prevoznik ima pravico do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi ovir, nastalih brez njegove krivde.

(4) Če pa v tovornem listu ni navedeno, da plača pošiljatelj prevoz in druge stroške v zvezi s prevozom, se domneva, da je pošiljatelj napotil prevoznika, naj jih zaračuna prejemniku.

(5) Luško podjetje, ki je naročniku prevoza zagotovilo, da bo začelo nakladati ob določenem času, pa tega ni storilo, odgovarja le naročniku; prevoznik ne more zahtevati stojnine direktno od luškega podjetja, ker z njim ni v pogodbenem odnosu.

(6) Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.