Jedro

Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da na podlagi podatkov (zbranih do odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je bil tožnik od spornega dne imenovan za direktorja tožene stranke, zaradi česar posledično nima zahtevka za izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Takšno stališče je pravilno. Pritožnik ni z verjetnostjo izkazal, da je v času odločanja sodišča o predlogu za začasno odredbo imenovan za direktorja tožene stranke in kot tak vpisan v sodni register.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbe, tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "1. Do pravnomočne odločitve v tem individualnem delovnem sporu se zadrži oziroma prepove vodenje javnega razpisa za delovno mesto direktorja oziroma direktorice tožene stranke, ki je bil objavljen dne 6. 2. 2018 pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, v okviru vodenja javnega razpisnega postopka tožene stranke ali kateregakoli drugega njenega organa.

2. Do pravnomočne odločitve v tem individualnem delovnem sporu se zadrži oziroma prepove toženi stranki, kateremukoli drugemu njenemu organu ali komerkoli tretjemu po navodilu, naročilu ali pooblastilu tožene stranke ali njenega organa vodenje postopka izbire in imenovanja kandidatov na delovno mesto direktorja oziroma direktorice tožene stranke, v okviru vodenja javnega razpisnega postopka tožene stranke ali kateregakoli drugega njenega organa, ki je bil objavljen dne 6. 2. 2018 pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

3. Za primer, če bi tožena stranka, katerikoli organ tožene stranke ali tretji po njenem naročilu kršil v točki 1. in 2. te začasne odredbe navedeno prepoved oz. dolžnost opustitve, se toženi stranki izreče denarna kazen v znesku 20.000,00 EUR za vsako kršitev. V primeru kršitve bo sodišče na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni po uradni dolžnosti opravilo izvršbo. Hkrati bo sodišče izdalo nov sklep, s katerim bo toženi stranki izreklo novo višjo denarno kazen za primer ponovne kršitev prepovedi oz. dolžnosti opustitve iz točke 1. ali 2. tega sklepa o izdaji začasne odredbe.

4. Ta začasna odredba stopi v veljavo z dnem izdaje in velja še 30 dni po pravnomočnem zaključku postopka v tej zadevi.

5. Ugovor zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

6. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne od poteka paricijskega roka dalje do plačila."

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo spremembo tako, da se njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, s stroškovno posledico oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Zatrjuje bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ponavlja, da predlog za izdajo začasne odredbe utemeljuje na določbah 270. in 272. člena ZIZ v zvezi s 43. členom ZDSS-1. Navaja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prejudicirano postavilo na stališče tožene stranke ter da prihaja samo s sabo v nasprotje. Soglaša z ugotovitvijo, da je bil sklep nadzornega sveta tožene stranke št. ... dne z 29. 9. 2017 na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Pg 2260/2017 z dne 9. 11. 2017 ugotovljen za ničnega, vendar je to po njegovem mnenju brezpredmetno. Ponavlja, da je A.A. v navedenem postopku nastopal kot tožnik in kot nekdanji direktor tožene stranke, kar pomeni zlorabo pravic. Sklicuje se na vloženi predlog za obnovo postopka, do katerega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Opozarja, da se je kot direktor tožene stranke vpisal v sodni register na podlagi sklepa opr. št. Srg 2017/46993 z dne 27. 11. 2017, in sicer izključno na podlagi sklepa nadzornega sveta tožene stranke št. ... z dne 11. 10. 2017. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sklep št. ... z dne 11. 10. 2017 ni bil sprejet, saj je protispisna in nasprotna ugotovitvi, da se je tožnik kot direktor vpisal v sodni register, kar glede na ničnost sklepa št. ... sicer ne bi bilo mogoče. Navaja, da sklep nadzornega sveta tožene stranke št. ... ni bil razveljavljen ali ugotovljen za ničnega. Nasprotuje ugotovitvi, da tožena stranka kot družba z omejeno odgovornostjo ni imela direktorja, saj je Občina B. zamolčala navedeni sklep nadzornega sveta in to izhaja tudi iz sklepa ... z dne 23. 11. 2017. Navaja, da je bil A.A. z navedenim sklepom zgolj začasno sodno imenovan. Zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava in določbe 50. člena ZGD-1, saj funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katero je bil imenovan s strani sodišča ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi. Navaja, da očitno sodišče ni vedelo za obstoj sklepa nadzornega sveta tožene stranke št. ..., saj sicer sodnega imenovanja A.A. ne bi bilo. Meni, da sklep nadzornega sveta št. ... z dne 11. 10. 2017 pomeni, da bi morala sodno imenovanemu direktorju funkcija že na podlagi zakona prenehati. Sklicuje se na vložena predloga za obnovo. Navaja, da ga nadzorni svet nikoli ni razrešil. Navaja, da se sodišče prve stopnje z ničemer ni opredelilo do dokaznih predlogov tožnika, tj. štirih pravnih mnenj, iz katerih je mogoče razbrati, da je bil pravno veljavno imenovan za direktorja tožene stranke s sklepom št. ... ter da je izpolnjeval vse razpisne pogoje. Kot nepravilno graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da z delom še ni začel. Sklicuje se na tožbene navedbe, da je z delom pričel 20. 11. 2017, da je tega dne opravil preklice pooblastil odvetniku in bankam ter sprejel odločitev, da bo sam hodil pregledovat račune ter izvrševal plačila. Sklicuje se na dokazna predloga z lastnim zaslišanjem in zaslišanjem odvetnika C.C.. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb in dokaznih listin tožnika, iz katerih je mogoče razbrati, da je izpolnjen pogoj verjetnosti obstoja terjatve, in sicer, da je predsednik nadzornega sveta tožniku v podpis že posredoval pogodbo o zaposlitvi, da je tožnik opravil zdravniški pregled, pri svojem nekdanjem delodajalcu pa podal odpoved. Po njegovem mnenju je obstoj nedenarne terjatve v tej fazi postopka verjetno izkazan, saj že iz trditvene podlage tožnika in iz vseh predloženih listinskih dokazov in dokaznih predlogov izhaja, da je bil kot direktor tožene stranke veljavno imenovan s sklepom nadzornega sveta št. ..., ki ni bil nikoli razveljavljen ali ugotovljen za ničnega. Trdi, da je izkazal tudi nadaljnje potrebne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Meni, da si sodišče prve stopnje pomen določb ZIZ razlaga preozko. Po njegovem mnenju nobena začasna odredba razen takšne, kot je v obravnavanem primeru, ne pride v poštev. Trdi, da je začasna odredba nedvomno potrebna. Priglaša stroške začasne odredbe.

3. Tožena stranka na pritožbo vlaga odgovor, predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijani sklep vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato je pritožbeno sodišče sklep lahko preizkusilo. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno pomembnih zatrjevanih dejstev in ocenilo vse listine, ki so bile za to odločitev odločilne. Drugačno pritožbeno zatrjevanje in sklicevanje na pravna mnenja, ki za sodišče niso zavezujoča, ni utemeljeno.

7. Neutemeljeno se uveljavlja kršitev tudi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če obstaja o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Podana je torej, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov oziroma ko sodišče listinam in zapisnikom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (protispisnost). Take protispisnosti v izpodbijanem sklepu ni. Iz pritožbenih navedb izhaja, da tožnik v resnici nasprotuje zavzetemu materialnopravnemu stališču sodišča prve stopnje v zvezi s pogojem verjetno izkazanega obstoja terjatve. Do tega se pritožbeno sodišče opredeljuje v nadaljevanju.

8. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04 in nasl. – ZDSS-1) v povezavi s 272. in 270. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ). Pravilno je ugotovilo, da tožnik ni izkazal pogoja za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, da terjatev verjetno obstaja ali da mu bo nastala.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da je nadzorni svet tožene stranke s sklepom št. ... 29. 9. 2017 imenoval tožnika za direktorja tožene stranke, - da je bil navedeni sklep s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Pg 2260/2017 z dne 9. 11. 2017 ugotovljen za ničnega (sodba je postala pravnomočna 13. 11. 2017), - da iz sklepa z dne 11. 10. 2017 izhaja, da je nadzorni svet tožene stranke na .... redni seji s sklepom št. ... ponovno odločal o izbiri direktorja družbe, - da je bil tožnik s sklepom opr. št. Srg 2017/46993 z dne 27. 11. 2017 vpisan v sodni register kot direktor tožene stranke od 18. 11. 2017, - da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 67/2017 z dne 23. 11. 2017, ki je postal pravnomočen 27. 11. 2017, za direktorja tožene stranke imenovan A.A. za dobo šest mesecev, - da je bil na podlagi navedenega sklepa A.A. kot zakoniti zastopnik vpisan v sodni register.

10. Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da na podlagi podatkov (zbranih do odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) še ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je bil tožnik od 18. 11. 2017 imenovan za direktorja tožene stranke, zaradi česar posledično nima zahtevka za izstavitev pogodbe o zaposlitvi. Takšno stališče je pravilno. Pritožnik ni z verjetnostjo izkazal, da je v času odločanja sodišča o predlogu za začasno odredbo imenovan za direktorja tožene stranke in kot tak vpisan v sodni register. Tožnik je sam zatrjeval, da je bil za direktorja tožene stranke s sklepom sodišča opr. št. Ng 67/2017 imenovan A.A., o katerega vpisu v sodni register se je z vpogledom vanj prepričalo tudi pritožbeno sodišče, saj iz sodnega registra izhajajo splošno znana dejstva. Za ugotovitev o verjetnosti vtoževane terjatve ni odločilen razlog, zakaj je prišlo do imenovanja drugega direktorja tožene stranke, zato se do obsežnih pritožbenih trditev v zvezi s tem pritožbeno sodišče ne opredeljuje. Prav tako ni bistveno, ali je bil sklep št. ... z dne 11. 10. 2017 razveljavljen oziroma izrečen za ničnega, saj je bil kasneje s strani sodišča za direktorja tožene stranke imenovan A.A., ki je tudi v sodni register vpisani direktor tožene stranke. Za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe je pravno nepomembno, ali je bil v preteklosti tožnik kdaj vpisan v sodni register kot direktor tožene stranke in na kakšni podlagi. Sodišče v individualnem delovnem sporu ne more ugotavljati pravilnosti imenovanja sodno imenovanega poslovodje v sodnem postopku po določbah Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl. – ZGD-1). Glede na vse navedeno je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni verjetno izkazal, da bi bil pri toženi stranki v delovnem razmerju za polni delovni čas za dobo štirih let od 18. 11. 2017 dalje ter da mu je tožena stranka dolžna izročiti pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu direktor z vsebino, navedeno v tožbi.

11. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe zaslišati tožnika, D.D. in C.C., saj so bili ti dokazi predlagani za dokazovanje dejstev, ki niso pravno pomembna za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe.

12. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, da ob ugotovitvi, da verjetnost terjatve ni izkazana, ni ugotavljalo obstoja drugih predpostavk za izdajo začasne odredbe. Za izdajo začasne odredbe morajo namreč biti podani vsi pogoji, predpisani v ZIZ, kumulativno.

13. Pritožba pavšalno navaja, da si sodišče prve stopnje preozko tolmači določbe ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo začasne odredbe, zato pritožba ni utemeljena.

14. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

15. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

17. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP).