Jedro

Bistveni del dogovora med strankam je bil v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo. Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila oziroma za overitev toženkinega podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu v darilni pogodbi z dne 23. 02. 2005, s katerim dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 613/7 in parc. št. 613/4, obe k.o. X, v korist tožnice. Prvo sodišče je tožnici naložilo plačilo toženkinih pravdnih stroškov v znesku 2.691,11 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo prvega sodišča razveljavi in mu vrne zadevo v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je veljavna darilna pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki. Overitev podpisa darovalke ni pogoj za veljavnost pravnega posla. S sklenitvijo darilne pogodbe pridobi obdarjenec obligacijskopravni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stranke so se res dogovarjale, da bo toženka obdržala pravico do dosmrtnega bivanja in si izborila pomoč in oskrbo za primer starosti in onemoglosti, vendar so se dogovorile, da bodo toženkine pravice urejene z aneksi. Če bi stranki želeli vse urediti z eno pogodbo, ne bi sklepali darilne pogodbe, ampak drugo za to namenjeno pogodbo. Sodišče bi moralo soočiti priči F.J. in M.C., saj je bil F.J. tisti, ki je prišel k odvetniku C. po navodilu tožene stranke, v zvezi z aneksi k darilni pogodbi. Med pravdnima strankama je bilo dogovorjeno, da se bodo pravice toženke uredile z aneksi in ne v sami darilni pogodbi. Toženka je darilno pogodbo prebrala in jo podpisala. Darilna pogodba je povsem razumljiva in jasna, zato ne držijo navedbe toženke, da darilna pogodba nima pravne podlage. Če se toženka ne bi strinjala z vsebino darilne pogodbe, je ne bi podpisala. Ker jo je podpisala, se je z njo strinjala. Če toženka meni, da je bila zavedena pri sklepanju darilne pogodbe, bi morala vložiti tožbo za izpodbijanje pogodbe, ker pa je vedela, da je rok za tožbo zamujen, se je poslužila drugega manevra, da je pogodba nična. Če toženkina volja ni bila v sklenitvi darilne pogodbe, je to lahko zgolj razlog za izpodbijanje pogodbe, za kar pa je toženka rok zamudila. Če toženka ne bi imela namena podariti nepremičnin tožnici z darilno pogodbo, te pogodbe ne bi podpisala. Na dogovor pravdnih strank, da se bo toženkine pravice uredilo z aneksom, kaže že dejstvo, da je toženka podpisala darilno pogodbo. Darilna pogodba je bila zapisana z vsebino, ki jo je predlagala toženka. Toženka je celotno pogodbo prebrala v miru, poleg tega je opravilno sposobna, sposobna razmišljanja, in se je z vsebino darilne pogodbe strinjala. Toženka je želela overiti svoj podpis na darilni pogodbi, saj je s tem namenom tudi odšla k notarju, vendar pa notar oziroma njegov pomočnik ni želel overiti podpisa. Glede na navedeno je napačen zaključek prvega sodišča, da je toženka želela s svojimi potomci skleniti pogodbo, s katero bi prenesla svoje nepremičnine in si ob tem izgovorila dosmrtno služnost stanovanja ter pomoč v primeru bolezni in starostne onemoglosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta F.J. in toženka že pred sklenitvijo darilne pogodbe odšla k notarju, da bi uredila izročitev nepremičnin, pri čemer je notar vabil k ureditvi razmerij tudi drugega sina toženke. Sodišče na podlagi tega zmotno zaključi, da toženka ni imela zgolj namena podariti nepremičnini, temveč je želela urediti razmerja tako, da bi bile zagotovljene njene pravice. Sodišče prezre izpoved F.J., da mu je mlajši brat obljubil, da se bo odpovedal dedovanju po materi, ker pa se je kasneje premislil, se je toženka odločila, da bo svoj delež podarila F.J.. Toženka je naročila F.J., da se sestavi darilna pogodba, ki bo veljavna brez bratovega sodelovanja. Zato so se vsi udeleženi odločili, da bo toženka podarila nepremičnine tožnici, da mlajši toženkin sin ne bi zahteval še kaj po materi. Če bi toženka prenesla nepremičnini na F.J. z darilno ali izročilno pogodbo, bi njen mlajši sin lahko zahteval vračilo darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, temu pa sta se toženka in F.J. želela izogniti. Zato je zmoten zaključek prvega sodišča, da darilna pogodba ni bila odraz tega, o čemer so se stranke pogovarjale. Nelogičen in nerazumljiv je zaključek sodišča, da verjame toženki, da se ni zavedala posledic podpisa darilne pogodbe. Darilna pogodba je zapisana jasno in jo razume vsak laik. Za razumevanje njene vsebine zadošča, da je pogodbena stranka poslovno sposobna, kar je bila tudi toženka. Tožnica je navedla, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da bo odvetnik C. pričel pripravljati anekse k darilni pogodbi takoj po njeni realizaciji. To je potrdil F.J., ki je pojasnil, da aneksi niso bili pripravljeni iz razloga, ker toženka ni overila podpisa na darilni pogodbi. Ne drži ugotovitev sodišča, da toženka ni izročila nepremičnin v celoti tožnici. Tožnica je imela nepremičnine v posesti, saj je v času sklenitve darilne pogodbe in pozneje bivala v hiši. Glede na dogovor, da se bodo ostala razmerja uredila z aneksi je jasno, da je bilo dejansko stanje takšno kot je ustrezalo volji strank. Zato je razumljivo, da tožnica ni zasedla celotne nepremičnine. Tudi nad delom, v katerem ni prebivala, je tožnica imela posredno posest. 3. Toženka ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je med drugim ugotovilo, da toženka ni imela namena skleniti darilne pogodbe, da je lastninsko pravico na svojih nepremičninah sicer želela prenesti na tožnico, vendar ob zagotovitvi služnosti stanovanja in oskrbe za primer starosti in onemoglosti, ter da je obravnavana darilna pogodba zaradi odsotnosti podlage nična. Do teh ugotovitev je prvo sodišče prišlo na podlagi celovite dokazne ocene (8. člen ZPP). Razlogi izpodbijane sodbe so jasni, prepričljivi in pravilni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje nanje. V njih je v pretežnem delu zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev prvega sodišča, v preostalem pa pritožbeno sodišče še dodaja, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

6. Med strankama očitno ni sporno, da je bil bistveni del njunega dogovora v tem, da toženka prenese svoji nepremičnini v tožničino last, na račun tega pa si zagotovi stanovanje in potrebno oskrbo (to izhaja že iz tožničine izpovedbe na list. št. 75). Navedeno pomeni, da je šlo med pogodbenima strankama za dogovor o sklenitvi pogodbe z vzajemnimi obveznostmi oziroma da sta imeli v mislih takšno pogodbeno razmerje kot ga ureja preužitkarska pogodba. Toženka zato ob podpisu darilne pogodbe ni imela darilnega namena, ki je podlaga darilne pogodbe. Ker darilna pogodba ni imela podlage je nična (četrti odstavek 39. člena OZ). Ker ne gre za vprašanje izpodbojnosti pogodbe zaradi napak volje pogodbenih strank so tovrstna pritožbena izvajanja nepomembna. Ob odsotnosti podlage darilne pogodbe je nepomembna tudi okoliščina, da je toženka podpisala darilno pogodbo. Trditev, da je toženka predlagala vsebino darilne pogodbe, je neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7. Tožnica ni dokazala, da je toženka soglašala s tem, da se njene pravice uredi z aneksi k darilni pogodbi. Če bi bilo to res, bi toženka overila svoj podpis na darilni pogodbi in s tem izročila tožnici zemljiškoknjižno dovolilo, vendar tega ni storila. Glede tega vprašanja (dogovor o ureditvi toženkinih pravic z aneksi) prvo sodišče ni imelo razloga, da opravi soočenje med F.J. in odvetnikom C.. Svoje razmerje bi pravdni stranki lahko uredili celovito (tudi hitreje in enostavneje) s sklenitvijo pogodbe o preužitku kot odplačnega pravnega posla (za kar ni bilo nobenih ovir). Da toženka ni imela darilnega namena kaže tudi potek dogodkov pri notarju, kjer je toženka zavrnila overitev podpisa, potem ko ji je notarska pisarna razložila pomen oziroma posledice overitve podpisa darilne pogodbe. Ker je darilna pogodba nična toženka ni zavezana izročiti tožnici zemljiškoknjižnega dovolila. Ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Tožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).