Jedro

Veljavna je tudi ustno sklenjena pogodba o prevzemu dolga (1. odst. 446 čl. ZOR).

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bila toženca tožnicama nerazdelno dolžna plačati znesek 18.495,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.10.1990 dalje do plačila in pravdnimi stroški. Pritožbi tožeče stranke pa je sodišče druge stopnje ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je razsodilo v skladu s tožbenim zahtevkom.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo, pri čemer vsebinsko uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da bo pritožba tožeče stranke zavrnjena in sodba sodišča prve stopnje potrjena. Pogodba o prevzemu dolga po določbi 446. člena ZOR ni bila sklenjena. Toženca nista prevzela dolga pokojnega očeta, temveč sta se le zavezala izvršiti njegovo voljo iz njegovega premoženja. Prvi toženec sedaj toži dediče pokojnega N.N., torej tožnici, na vračilo vlaganj v kmetijo. Že zato je absurdno, da bi toženca prevzela kakršenkoli dolg pokojnega očeta do tožnic.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odst. 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Prevzem dolga med dolžnikom in prevzemnikom se opravi s pogodbo (1. odstavek 446. člena ZOR). Pravna razlaga, sprejeta v izpodbijani sodbi, da je ustna pogodba veljavna, ker oblika ni predpisana, je zato pravilna. Glede oblike pogodbe je torej res možna širša interpretacija omenjene zakonske določbe. Drugačni revizijski pogledi tako nimajo utemeljitve.

Odločilno je torej sklepanje o tem, ali ugotovljeno dejansko stanje omogoča pravno razlago o veljavnosti prevzema dolga tako glede pravega namena ob sklenitvi dogovora kot glede volje dolžnika, katerega dolg sta toženca kot prevzemnika prevzela. O teh okoliščinah je sodišče prve stopnje presojalo dejstva, ki se nanašajo na predhodni dogovor med tožencema in dolžnikom, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo "zlasti zato, ker pogodba o prevzemu blaga ni bila napisana, niti podpisana", sodišče druge stopnje pa je tako sodbo spremenilo ob pravilni razlagi glede načina in oblike sklenitve pogodbe o prevzemu blaga. Dejanska podlaga, po kateri je mogoče pravno opredeliti dogovor o tem, kdo bo plačal pogrebne stroške za pokojnim, kot pogodbo o prevzemu dolga, je torej predvsem v zapisu na 5. strani zapisnika o glavni obravnavi dne 22.11.1990 v kazenski zadevi. Navedeni zapis pa je sodišče druge stopnje utemeljeno štelo za dogovor med pokojnim kot dolžnikom in tožencema kot prevzemnikoma dolga, po katerem sta navedena nasproti tožeči stranki kot upniku stopila z dolžnikovim pristankom v direkten dolžniški odnos.

Po povedanem so ostale revizijske navedbe, ki se nanašajo na zahtevek toženega proti tožnicama zaradi vlaganj v njuno kmetijo le poskus izpodbijanja dejanskega stanja, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (3. odst. 385. člena ZPP).

Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava torej ni podan. Ker sodbi sodišča druge stopnje tudi ni mogoče očitati napak, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (eventualna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP), je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno. Določbe zakona o pravdnem postopku in zakona o obligacijskih razmerjih, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).