Jedro

V taki procesni situaciji, ko je nad prvotoženo stranko zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo potrebno tožbo zoper njo zavreči. Ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika prvotoženo stranko, saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad stranko ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.

Tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice prve tožene stranke, pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu zoper prvotoženo stranko razveljavi ter tožba zoper prvo toženo stranko zavrže, sicer se pritožba zavrže. Tožeča stranka in tožena stranka S. Š. nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 143/2009 z dne 29.11.2012, ki vsebuje tudi sklep, izreklo:“I. Tožbeni zahtevek, ki se glasi:“1. Drugotožena stranka S. Š., je dolžna vplačati na račun prvotožene stranke I. d.o.o., vse odtujene denarne znesek najmanj v višini 267.259,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 18.01.2008 do dne plačila, vse v roku 15 dni, brezobrestno, po preteku paricijskega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po preteku paricijskega roka pa vse do prenehanja obveznosti, pod pretnjo izvršbe. 2. Prvotožena stranka I. d.o.o., in drugotožena stranka S. Š., sta dolžni izračunati dobiček za poslovno leto 2007 ter leto 2008 ter tožeči stranki M. F., v denarju izplačati 50 % izračunanega dobička z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 50 % izračunanega dobička za poslovno leto 2007 od dne 01. 01. 2008 do dneva plačila ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 50 % izračunanega dobička za poslovno leto 2008 od dne 01. 01. 2009 do dneva plačila, vse v roku 15 dni, brezobrestno, po preteku paricijskega roka pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po preteku paricijskega roka pa vse do prenehanja obveznosti, pod pretnjo izvršbe. 3. Prvotožena stranka I. d.o.o., in drugotožena stranka S. Š., sta dolžni s tožnikom M. F., skleniti naslednjo pogodbo o neodplačnem prenosu celotnega poslovnega deleža v prvotoženi stranki I. d.o.o., v ustrezni zakonski obliki kot sledi[....]4. Ugotovi se, da je Pogodba o odplačnem prenosu terjatev z dne 12. 12. 2008 sklenjena med družbo I. d.o.o., kot odstopnikom ter družbo S. d.o.o., kot prevzemnikom, v obliki notarskega zapisa notarja G. Š., opr.št. SV 709/2008, z dne 12. 12. 2008, nična oziroma podrejeno Pogodba o odplačnem prenosu terjatev z dne 12. 12. 2008 sklenjena med družbo I., kot odstopnikom ter družbo S. d.o.o., kot prevzemnikom, v obliki notarskega zapisa notarja G. Š., opr. št. SV 709/2008, z dne 12. 12. 2008, se razveljavi,” se zavrne in sklepom kot delom sodbe izreklo:“II. Tožba z dne 13. 2. 2009 zoper tretjetoženo stranko S. d.o.o. se zavrže.“

2. Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka po svojem pooblaščencu.

3. S pritožbo z dne 22.3 2013 uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 338.členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pritožbenemu sodišča predlaga, da pritožbi ugodi, in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, toženim strankam pa naloži povrnitev pravdnih stroškov, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, vendar pred drugim sodnikom.

4. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe.

5. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

6. O zadevi je odločalo Višje sodišče v Celju, ker je bila skladno s 105.a členom Zakona o sodiščih na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 264/2015 z dne 23.1.2015 pristojnost za sojenje z Višjega sodišča v Mariboru prenesena na Višje sodišče v Celju.

7. Pritožba je delno utemeljena in delno nedovoljena.

8. Ko prispe spis s pritožbo k sodišču druge stopnje, sodnik poročevalec preizkusi ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje (prvi odstavek 346.člena ZPP). Sodišče druge stopnje zavrže s sklepom prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo, če tega ni storil že sodnik poročevalec (352.člen ZPP).

9. Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo je umaknila, ali pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343.člen ZPP).

10. Obstoj pravnega interesa je torej ena izmed procesnih predpostavk za dovoljenost pritožbe, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravni interes mora biti jasen, določen in neposreden ter mora ugoditev pritožbi pritožniku predstavljati določeno konkretno pravno korist oziroma se mora njen pravni položaj z ugoditvijo pritožbi izboljšati.

11. Za odločitev glede obstoja konkretnega pravnega interesa za pritožbo so v sporni zadevi pomembne naslednje procesnopravne in materialno pravne okoliščine in njihova časovna pojavnost: “-” tožeča stranka je tožbo zaradi plačila 267.259,67 EUR s pripadki, izračuna in izplačila dela dobička, prenosa celotnega poslovnega deleža, ugotovitve ničnosti pogodbe o odplačnem prenosu terjatev vložila 13.2.2009 in v njej navedla, da je po predhodnem dogovoru z drugotoženo stranko, ta postala dne 10. 2. 2006 na podlagi pogodbe o prevzemu poslovnega deleža (edina) družbenica in hkrati zakonita zastopnica drugotožene stranke, kasneje pa so on kot tihi družbenik in prvotožena stranka kot nosilka tihe družbe ter drugotožena stranka kot družbenica nosilca tihe družbe sklenili pogodbo o tihi družbi z dne 5. 4. 2007, kot je razvidno iz notarske listine opr. št. SV 2005/07 z dne 5. 4. 2007. V skladu s 6. členom te pogodbe je od prvotožene stranke dne 17. 1. 2008 zahtevala brezplačen odstop celotnega poslovnega deleža v nosilcu tihe družbe na H. K., pri čemer je kasneje izvedela, da je drugotožena stranka z notarskim zapisom opr. št. SV 1054/2007 z dne 17. 12. 2007 prenesla svoj poslovni delež na A. N., nato pa je drugotožena stranka z notarskim zapisom opr. št. SV 39/08 z dne 16. 1. 2008 sklenila sporazum o razveljavitvi notarskega zapisa opr. št. SV 1054/2007 z dne 17. 12. 2007 in je dne 16. 1. 2008 tudi umaknila predlog za vpis sprememb družbenika z dne 3. 1. 2008. Drugotožena stranka je brez vednosti in na škodo tožeče stranke ter prvotožene stranke v začetku leta 2007 (14 dni po sklenitvi pogodbe o tihi družbi) ustanovila družbo S. d.o.o. (tretjetoženo stranko) s sedežem in na naslovu prvotožene stranke, s katero je pričela preusmerjati posle iz prvotožene stranke na to družbo, saj je iz bilance prvotožene stranke razvidno, da je imela v letu 2006 še izgubo 61.334,00 EUR, v letu 2007 po sklenitvi pogodbe o tihi družbi pa dobiček 77.964,00 EUR, pri čemer pa njemu ni izplačala pripadajoče polovice dobička v skladu s 3. členom pogodbe. Navedla je še, da je drugotožena stranka odtujila denarna sredstva v višini najmanj 267.259,67 EUR in tudi, da sta prvotožena in tretjetožena stranka sklenili pogodbo odplačnem odstopu terjatev z dne 8. 12. 2006, pri čemer drugotožena stranka na podlagi opozorila notarja, da naj predložita listine o povezanih pravnih poslih tega ni storila, izrecno je izjavila, da omenjenih listin ni, izjavila pa je tudi, da navedenega pravnega posla ne sklepata zgolj navidezno ali zato, da bi se izognili zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovali tretjo osebo, tako da je navedena pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa, nična, saj nasprotuje pogodbi o tihi družbi ter prisilnim predpisom in je glede na okoliščine, v katerih je bil sklenjen, v nasprotju z moralnimi načeli.

“-” s sklepom (II.točka izreka izpodbijane sodbe) je sodišče prve stopnje tožbo z dne 13. 2. 2009 zoper tretjetoženo stranko S. d.o.o. zavrglo. Sklep ni pritožbeno izpodbijan, v obrazložitvi sklepa pa je sodišče prve stopnje navedlo, da je ugotovilo, da je bila tretjetožena stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije dne 6. 4. 2012. Z uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (ZPUOOD) postopka več ni mogoče nadaljevati zoper aktivne družbenike. V skladu z 18. členom ZPUOOD so namreč z dnem uveljavitve tega zakona prenehale veljati določbe od šestega do desetega odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki urejajo položaj aktivnega družbenika in njegovo odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe. V skladu z določbo 18. člena ZPUOOD ni možno nadaljevati postopka zoper morebitnega aktivnega družbenika tretjetožene stranke (ta je po sodni praksi namreč veljal za pravnega naslednika te družbe), saj je bila tretjetožena stranka po določbah ZFPPIPP izbrisana brez likvidacije po 17. 11. 2011, ko je začel veljati ZPUOOD (prim. 7. in 20. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bile razveljavljene določbe od 1. do 17. člena ZPUOOD, pri čemer pa Ustavno sodišče RS s svojo odločitvijo v določbo 18. člena ZPUOOD, ki je podlaga za odločitev v tem primeru, ni poseglo). Ker izbrisane tožene stranke kot pravne osebe, zoper katero se je ta postopek začel na podlagi tožbe, več ni, hkrati pa nima pravnega naslednika, je nastopil položaj pomanjkanja sposobnosti biti stranka postopka, ki se je ne da odpraviti, v posledici česar je v skladu s petim odstavkom 81. člena ZPP potrebno tožbo zavreči, sicer pa se tožbeni zahtevek razen v četrti točki (na ugotovitev ničnosti pogodbe o odplačnem prenosu terjatev z dne 12.12.2008) na tretjetoženo stranko sploh ni nanašal. “-” sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom I Pg 143/2009 z dne 29.11.2012, s katerim je naložilo tožeči stranki, da mora nerazdelno povrniti toženim strankam njihove pravdne stroške; zoper ta sklep tožeča stranka ni vložila pritožbe.

“-” pritožba zoper sodbo, ki jo je tožena stranka vložila 22.3.2013, je bila predložena v odločanje Višjemu sodišču v Mariboru 8.5.2013, ki je z dopisom I Cpg 197/2013 z dne 4.11.2013 zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ker je ugotovilo, da je po izdaji sodbe in po vložitvi pritožbe nad prvo toženo stranko I. d.o.o. dne 12.4.2013 začet stečajni postopek, to pa ima skladno s 4. točko prvega odstavka 205.člena ZPP za posledico prekinitev postopka, o kateri s sklepom odloči sodišče prve stopnje (drugi odstavek 205. člena ZPP).

“-” sodišče prve stopnje je s sklepom I Pg 143/2009 z dne 11.11.2013 sklenilo, da se pravdni postopek na podlagi 4.točke 205.člena ZPP prekine, pri tem pa je kot toženi stranki navedlo I. d.o.o in S. Š..

“-” tožeča stranka je z dopisom z dne 11.7.2014 sporočila, da vztraja pri pritožbi zoper sodbo.

“-” sodišče prve stopnje je dne 29.10.2014 izdalo sodbo in sklep I Pg 143/2009 in sklenilo, da se pravdni postopek, prekinjen s sklepom z dne 11.11.2013, nadaljuje ter razsodilo, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko I. d.o.o.- v stečaju zavrne. V zvezi s slednjim je obrazložilo, da iz končnega seznama preizkušenih terjatev Okrožnega sodišča v Mariboru opr.št. St 594/2013 izhaja, da tožeča stranka svoje terjatve v stečajnem postopku sploh ni prijavila in je zato skladno s sedmim odstavkom 301.člena ZFPPIPP razsodilo, da se tožbeni zahtevek zoper I. d.o.o. zavrne. Odločba je postala pravnomočna 21.11. 2014. 12. Po ponovni predložitvi pritožbe zoper sodbo dne 9.12.2014 je pritožbeno sodišče, ki mora ves čas postopka paziti ali je tisti, ki nastopa kot pravdna stranka, lahko pravdna stranka, ugotovilo, da je stečajni postopek nad toženo stranko I. d.o.o. po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru St 594/2013 z dne 4.11.2013 končan brez razdelitve upnikom in posledično je bila pravna oseba izbrisana iz sodnega registra 25.11.2013, kot izhaja iz Poslovnega registra.

13. V taki procesni situaciji, ko je nad toženo stranko I. d.o.o. zaključen stečajni postopek, ta nima pravnega naslednika, zato bi bilo skladno z določbo petega odstavka 81.člena ZPP potrebno tožbo zoper njo zavreči. 14. Sledenje bi moralo narediti že sodišče prve stopnje, vendar je to s sodbo zgolj zavrnilo tožbeni zahtevek zoper prvotoženo stranko kot neutemeljen.

15. Pritožbeno sodišče je ob ugotovitvi, da je prvotožena stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka nad njo in ker kot taka nima pravnega naslednika, ob preizkusu izpodbijane sodbe pa mora po uradni dolžnosti paziti na morebitno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki drugega odstavka 339.člena ZPP (če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka...) skladno s tretjim odstavkom 354.člena ZPP po uradni dolžnosti ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo v delu zoper prvotoženo stranko I. d.o.o. razveljavilo ter tožbo zoper njo zavrglo.

16. Po navedenem obstaja procesna situacija, ko je moralo pritožbeno sodišče odločiti še o pritožbi zoper sodbo v zvezi z drugotoženo stranko S. Š..

17. V tem delu pritožnik za pritožbo nima pravnega interesa.

18. Tožeča stranka je zoper drugotoženo stranko uveljavljala 1.tožbeni zahtevek tako, da naj drugotožena stranka vplača na račun prvotožene stranke I. d.o.o. denarne zneske 267.259,67 EUR s pripadki, vendar je takšen tožbeni zahtevek, četudi bi tožeča stranka z njim uspela, neizvršljiv, saj tožena stranka I. d.o.o ne obstaja več in zato tožeča stranka s pritožbo ne more doseči nobene koristi oziroma se njen položaj z ugoditvijo pritožbi ne more izboljšati.

19. Pritožbeno sodišče dodaja, da niti ne obstajajo pogoji za stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem stečajnega dolžnika I. d.o.o. po prvem odstavku 380.člena ZFPPIPP (če se premoženje, ki pripada stečajnemu dolžniku, najde potem ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, se na predlog upnika, ki je bil v stečajnem postopku nad dolžnikom upravičen opravljati procesna dejanja in do konca stečajnega postopka to njegovo upravičenje ni prenehalo, ali družbenika stečajnega dolžnika začne stečajni postopek nad tem premoženjem), saj tožeča stranka v stečajnem postopku nad I. d.o.o. ni priglasila svojih terjatev in torej ni imela statusa upnika stečajnega dolžnika po 57.členu ZFPPIPP, prav tako pa ni bila družbenica te pravne osebe. Tihi družbenik nosilca tihe družbe, slednja je bila izbrisana I. d.o.o., nima položaja družbenika nosilca tihe družbe in nima korporacijskih pravic v korporacijskem razmerju nosilca tihe družbe ter izročitev predmeta premoženjskega vložka nima pomena vplačila vložka v podjetje nosilca tihe družbe.(1)

20. Ker po povedanem tožeča stranka nima upravičenja predlagati stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem stečajne dolžnice I. d.o.o., tudi pritožbeni uspeh ne more izboljšati njenega položaja v postopku.

21. Enako velja za drugi tožbeni zahtevek, da sta prvotožena stranka I. d.o.o. in drugotožena stranka dolžni izračunati dobiček za poslovno leto 2007 in 2008 in tožeči stranki v denarju izplačati 50% izračunanega dobička, saj je takšen tožbeni zahtevek postal neizvršljiv, ker I. d.o.o. ne obstaja več in ji ni mogoče ničesar nalagati, drugotožena stranka S. Š. pa zahtevka ne more izvršiti, če I. d.o.o. ne obstaja več.

22. Drži, da je temeljna članska pravica tihega družbenika predvsem ta, da je upravičen do deleža pri dobičku, ki nastaja z delovanjem nosilca tihe družbe in ne gre za udeležbo v dobičku tihe družbe, temveč za udeležbo v dobičku, ki ga ustvarja nosilec tihe družbe z opravljanjem svojega podjema.(2)

23. Ker pa nosilec podjema ne obstaja več, tudi ni mogoč obračun dobička za leta pred izbrisom, kar pa je pravno odločilno, pa je to, da bi tožeča stranka svojo pravico do dobička morala uveljavljati v stečajnem postopku nad I. d.o.o., pa je ni.

24. Iz enakih razlogov, ki jih ne gre ponavljati, tožeča stranka ne more s pritožbenim uspehom doseči boljši pravni položaj glede 3. tožbenega zahtevka, s katerim zahteva od prvotožene stranke I. d.o.o in drugotožene stranke Š., da z njo skleneta pogodbo o neodplačnem prenosu celotnega poslovnega deleža v prvotoženi stranki na tožečo stranko, saj je z izbrisom I. d.o.o. iz sodnega registra po zaključnem stečajnem postopku prenehal obstajati tudi poslovni delež.

25. Tožba zoper I. d.o.o in S. d.o.o pa je zavržena in je tako prenehal pravni interes za pritožbo v zvezi s 4.tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da je Pogodba o odplačnem prenosu terjatev z dne 12.12.2008 sklenjena med družbo I. d.o.o kot odstopnikom in družbo S. d.o.o. kot prevzemnikom, nična oziroma da se ta pogodba razveljavi.

26. Ker tožeča stranka z ugoditvijo pritožbi ne more izboljšati svojega pravnega položaja, nima pravnega interesa za pritožbo, zato jo je bilo kot nedovoljeno zavreči (352. člen ZPP).

27. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, kolikor pa je, pa je pritožbeno sodišče odločalo po uradni dolžnosti in je tožbo zavrglo, tako da ne gre za uspeh tožeče stranke, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165.člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato mora tudi tožena stranka S. Š. sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155.člena ZPP).

Op. št. (1): primerjaj Saša Prelič, Nastanek tihe družbe, Podjetje in delo, številka 1/2012 , GV Založba 2012 Op. št. (2): prav tam