Jedro

Darilna pogodba za primer smrti, pri sestavi katere v obliki notarskega zapisa nista sodelovali dve zapisni priči, ni sklenjena v predpisani obliki. Zato je nična.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka tako spremeni, da poslej glasi:

I."I. Zoper prvo toženo stranko se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

1."1. Ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parceli št. 71/7 k.o. X. (ID znak: parcela X. 71/7) in parceli št. 70/12 k.o. X. (ID znak : parcela X. 70/12), dovoljena na podlagi darilne pogodbe z dne 03.02.2020, sklenjena med prvo toženko A. A. kot obdarjenko in drugo toženko B. A. kot darovalko, na obdarjenko A. A.

2.Pri nepremičninah parc. št. 71/7 k.o. X. (ID znak: parcela X. 71/7) in parceli št. 70/12 k.o. X. (ID znak : parcela X. 70/12), se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist A. A. in se znova vpiše lastninska pravica v korist B. A."

III.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 878,40 EUR stroškov postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 771,00 EUR , v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.ne Tožnica s tožbo zahteva ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parceli št. 71/7 in parceli št. 70/12, obe k.o. X. (I, dovoljena na podlagi darilne pogodbe z dne 3. 2. 2020, sklenjena med prvo toženko A. A. kot obdarjenko in drugo toženko B. A. kot darovalko, na obdarjenko A. A. neveljavna. Zahteva še, da se pri spornih nepremičninah vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se izbriše lastninska pravica vknjižena v korist prve toženke in se znova vpiše lastninska pravica v korist druge toženke.

2.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo tožbenemu zahtevku zoper prvo toženko pod I. točko izreka ugodilo, zoper drugo toženko pa pod II. točko izreka tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod III. točko izreka je prvi toženki naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 841,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Toženki v pravočasni pritožbi uveljavljata pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Druga toženka uvodoma pojasnjuje, da se zoper sodbo pritožuje navkljub temu, da je bil tožbeni zahtevek zoper njo zavrnjen, saj ne želi, da bi se sporni nepremičnini vpisali na njeno ime. Utemeljujeta, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti tudi zoper prvo toženko, ker je darilna pogodba za primer smrti nična. Pri njenem sklepanju v obliki notarskega zapisa namreč nista bili prisotni dve priči. Predlagata razveljavitev sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka. Priglašata pritožbene stroške.

4.Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Darilna pogodba za primer smrti mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če ni sklenjena v obliki notarskega zapisa, je nična (4. točka 47. člena in 48. člen ZN1, 545. člen OZ2). Pri sestavi notarskega zapisa take pogodbe morata sodelovati dve zapisni priči (1. točka prvega odstavka 51. člena ZN). Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena ad valorem, torej kot pogoj za njeno veljavnost. To pomeni, da brez ustrezne oblike pravni posel ne nastane in zato tudi ne povzroči pravnih posledic.

7.Pritožbeno ni sporno, da sta druga toženka kot darovalka in tožnica kot obdarjenka 1. 11. 2015 pri notarki v obliki notarskega zapisa sklenili darilno pogodbo za primer smrti, katere predmet sta bili dve nepremičnini. Pri sestavljanju tega notarskega zapisa nista sodelovali dve zapisni priči. Druga toženka kot darovalka je isti nepremičnini z darilno pogodbo z dne 3. 2. 2020 podarila prvi toženki, ki se je vknjižila v zemljiško knjigo kot lastnica spornih nepremičnin.

8.Sporna darilna pogodba za primer smrti, pri sestavi katere v obliki notarskega zapisa nista sodelovali dve zapisni priči, ni sklenjena v predpisani obliki. Zato je nična.

9.Opredelitev prvostopnega sodišča, da gre v danem primeru za pomanjkljivost notarskega zapisa v smislu 7. točke prvega odstavka 43. člena ZN, ni pravilna. Po tej določbi gre namreč zgolj za odsotnost podpisov zapisnih prič, ki so bile ob sestavi notarskega zapisa prisotne. Nadalje prvi odstavek 45. člena ZN določa, da zaradi neupoštevanja tovrstne formalnosti notarski zapis nima pravnega učinka javne listine. Tudi v kolikor bi torej manjkala zgolj podpisa zapisnih prič, ocenjevanje verodostojnosti notarskega zapisa ne bi bilo materialnopravno pravilno3, saj tak pomanjkljiv notarski zapis ne more dokazovati resničnosti tistega, kar je v njem potrjeno ali določeno (3. člen ZN).

10.Glede na to, da je sporna darilna pogodba za primer smrti nična, tožnica neutemeljeno zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na prvo toženko na podlagi naknadno sklenjene darilne pogodbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vpisom lastninske pravice na drugo toženko (243. člen ZZK-14). Zaradi pravilne uporabe materialnega prava je treba pritožbi ugoditi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zoper prvo toženko zavrne (peta alineja 358. člena ZPP5).

11.Tožnica, ki v pravdi ni uspela, je toženkama dolžna povrniti njune potrebne pravdne stroške, ki so jima nastali v postopku pred prvostopnim in pritožbenim sodiščem (prvi odstavek 154. člena, prvi odstavek 155. člena ter drugi odstavek 165. člena ZPP).

12.Odmera stroškov v znesku 878,40 EUR, nastalih pred prvostopnim sodiščem, ter v znesku 771,00 EUR, nastalih z vložitvijo pritožbe, je razvidna iz specificiranih stroškovnikov v pripravljalni vlogi z dne 30. 5. 2024 (v spisu na list. št. 46) ter v pritožbi (v spisu na list. št. 56). V kolikor tožnica naloženih ji stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega s to sodbo, dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Zakon o notariatu (ZN), Uradni list RS, št. 13/94 in nasl.

2Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.

3Ocenjevanje po drugem odstavku 45. člena ZN je možno le v primeru kršitev od 1. do 4. in 6. točke prvega odstavka 43. člena ZN.

4Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), Uradni list RS, št. 58/03 in nasl.

5Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.