Jedro

Kadar je ob sklepanju pogodbe prišlo do napake glede volje pogodbenih strank, je takšna pogodba izpodbojna in stranka, v katere interesu je bila izpodbojnost ugotovljena, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi (111. in 1. odst. 112. čl. ZOR). Pogodbeni stranki se lahko tudi sami sporazumeta glede razdrtja pogodbe, vendar v obravnavanem primeru do takšne situacije ni prišlo, saj iz dejstev v spisu izhaja, da se pogodbeni stranki o tem nista sporazumeli. Če pa takšnega sporazuma ni, pogodbe, ki jo je sklenila stranka, ki je bila v bistveni zmoti glede predmeta pogodbe, ni mogoče razveljaviti takoj, ko sodišče takšno zmoto ugotovi (2. odst. 62. čl. ZOR). Najprej je potrebno ugotoviti, ali je ta zmota bistvena (kar je sodišče prve stopnje že ugotovilo), nato pa, ali je to napako mogoče odpraviti in izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo (4. odst. 61. čl. ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka K. d.o.o. T. plača 710.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 07.07.2001 dalje do plačila ter ji povrne pravdne stroške v znesku 298.716,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodne odločbe dalje do plačila, v 15.dneh pod izvršbo, zavrnilo pa je presežni tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 710.000,00 SIT od 16.05.2001 do 06.07.2001. Takšno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno vloženo laično pritožbo tožena stranka. V obrazložitvi svoje pritožbe navaja, da je tožniku zgolj dobavila stroj, ki ga je ta sam naročil pri dobavitelju. Tožnik je sam navedel, da se je zmotil pri naročilu in toženo stranko naprosil, če mu kosilnico BCS 630 zamenja za motokultivator BCS 730. Tožnik je zahteval, da mu tožena stranka stroj zamenja zastonj, kljub temu, da je želeni stroj dražji za 133.600,00 italijanskih lir. Tožena stranka ni pristala na to, da bi sama plačevala za menjavo stroja, ki ga je tožeča stranka napačno izbrala, zato je tožnik vložil tožbo oziroma zahteval vrnitev kupnine. Tožena stranka je tožniku zgolj obljubila, da bo ob doplačilu napačno naročeni stroj zamenjala za tistega, ki ga je tožnik želel in je za citirani znesek dražji od prejetega, nikoli pa ni tožniku obljubila vračilo denarja, saj takšnih strojev ne more kupovati na zalogo in potem iskati kupca zanje. Tožnik -kupec, je storil zavestno napako, za katero tožena stranka ne odgovarja in je ravnala z veliko mero poslovnosti, ko je bila napačno izbrani stroj pripravljena zamenjati. Tožnik je pričel z izsiljevanjem vračila kupnine, vendar je v tožbi priznal, da se je zmotil in toženi stranki predlagal prodajo oziroma zamenjavo stroja. Sicer pa je izbrani in naročeni stroj kupcu še vedno na razpolago na sedežu tožene stranke, ki ga lahko po plačilu dela kupnine, ki ni bila krita s čeki in skladiščenja, tudi prevzame.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Predmet spora je vračilo kupnine, ki jo je tožnik kot kupec plačal toženi stranki - prodajalcu za nakup kosilnice BCS 630, zaradi razdrtja prodajne pogodbe, ker je v fazi njenega sklepanja prišlo do bistvene zmote glede predmeta pogodbe. Tožnik je namreč želel kupiti takšen stroj, na katerega bo lahko priklopil razen kose tudi druge kmetijske stroje (plug, frezo). Kupljeni stroj pa takšnih lastnosti nima.

Sodišče prve stopnje je tako postavljen tožnikov zahtevek enkrat že zavrnilo, vendar je sodišče druge stopnje odločitev razveljavilo z napotkom, da je potrebno odločiti o navedbah tožnika glede zatrjevane bistvene zmote glede predmeta pogodbe in glede zatrjevanega razdrtja pogodbe zaradi takšne zmote.

V novem sojenju je sodišče prve stopnje sprejelo novo dokazno oceno izvedenih dokazov in zaključilo, da je bilo med pravdnima strankama ob sklenitvi prodajne pogodbe izrecno dogovorjeno, kaj je predmet pogodbe in je bil tožnik ob podpisu zaključnice o sklenitvi prodajne pogodbe v zmoti glede bistvene lastnosti predmeta. Bil je namreč prepričan, da bo na stroj BCS 630 razen kose mogoče priključiti tudi druge delovne priključke in prodajne pogodbe za stroj BCS 630 ne bi sklenil, če bi mu bile te lastnosti znane. Zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v bistveni zmoti in se ta nanaša na bistvene lastnosti predmeta, je pravilen (1. odst. 61. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju: ZOR). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je do napake glede volje strank prišlo v fazi sklenitve prodajne pogodbe ter ne v fazi izvršitve pogodbe. Vendar je glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno (preuranjeno) zaključilo, da je bila pogodba med pravdnima strankama razdrta.

61. čl. ZOR v nadaljnjih odstavkih določa, kakšne pravice ima stranka, ki je bila v bistveni zmoti oziroma druga poštena stranka. Tako 4. odstavek citiranega člena določa, da se stranka, ki je v zmoti, nanjo ne more sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo.

Tožena stranka pa v pritožbi, kot že v odgovoru na tožbo in ves čas postopka zatrjuje, da je bila pripravljena predmet, ki ga je tožnik naročil in je sam priznal, da se je zmotil, zamenjati za želen predmet. S takšno menjavo je tožnik sprva soglašal, ko pa je ugotovil, da je želeni stroj dražji od dobavljenega, ni bil pripravljen plačati razlike v ceni, ampak je zahteval vrnitev kupnine in razdrtje pogodbe. Teh trditev tožene stranke pa sodišče prve stopnje v luči zgoraj citiranega 4. odst. 61. čl. ZOR ni presojalo. Zato je tudi sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo in verjelo tožniku, da sta se pravdni stranki dogovorili, da pogodbo razdreta in vrneta drug drugemu prejeto. Ob takšnem zaključku tudi ni mogoče spregledati dejstva, da je tožena stranka takoj, ko je tožnik "reklamiral" dobavljeni stroj, kontaktirala z dobaviteljem v Italiji, uredila zamenjavo ter tudi ugotovila, kakšni stroški bi nastali z menjavo.

Kadar je ob sklepanju pogodbe prišlo do napake glede volje pogodbenih strank, je takšna pogodba izpodbojna in stranka, v katere interesu je bila izpodbojnost ugotovljena, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi (111. in 1. odst. 112. čl. ZOR). Pogodbeni stranki se lahko tudi sami sporazumeta glede razdrtja pogodbe, vendar v obravnavanem primeru do takšne situacije ni prišlo, saj iz dejstev v spisu izhaja, da se pogodbeni stranki o tem nista sporazumeli. Če pa takšnega sporazuma ni pogodbe, ki jo je sklenila stranka, ki je bila v bistveni zmoti glede predmeta pogodbe, ni mogoče razveljaviti takoj, ko sodišče takšno zmoto ugotovi (2. odst. 62. čl. ZOR). Najprej je potrebno ugotoviti, ali je ta zmota bistvena (kar je sodišče prve stopnje že ugotovilo), nato pa ali je to napako mogoče odpraviti in izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo (4. odst. 61. čl. ZOR).

Sodišče prve stopnje pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava (4. odst. 61. čl. ZOR) v izpodbijani sodbi dejanskega stanja in dokazne ocene izpovedi tožnika in tožene stranke glede teh okoliščin ni ugotavljalo oziroma ni sprejelo. Laična pritožba tožene stranke, v kateri zatrjuje prav svojo pripravljenost glede zamenjave predmeta in torej pripravljenost izpolniti sklenjeno pogodbo, kot da ugotovljene bistvene zmote glede lastnosti predmeta tožnika ni bilo, je zato utemeljena.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. čl. Zakona o pravdnem postopku).

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje pravilno uporabiti materialno pravo (61.čl. ZOR) ter sedaj, ko je pravilno zaključilo, da je podana zmota tožnika glede bistvene lastnosti predmeta, ugotoviti, ali daje materialno pravni predpis tožniku pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, zlasti ob upoštevanju ves čas pravdnega postopka zatrjevanega dejstva tožene stranke, da je pripravljena pogodbo izpolniti tako, kot da zmote ni. Sodišče prve stopnje naj v primeru ponovne ugoditve tožbenemu zahtevku tožnika ponovno presodi tudi, ali je tako postavljeni tožbeni zahtevek primeren za obravnavanje glede razveljavitve pogodbe, ki je med pravdnima strankama sporna in tudi glede višine, ko pa med strankama ni sporno, da celotna kupnina ni bila plačana z gotovino, ampak za del kupnine čeki še niso bili unovčeni.