Jedro

Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je ogroženost otroka, ki mora biti izkazana do te mere, da bi opustitev takojšnega varstva lahko bistveno posegla ali ogrozila otrokove pravice in bi zaradi te opustitve otroku lahko nastala nenadomestljiva škoda. Le v teh izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in je zato dolžnost sodišča, da zavaruje otrokov položaj oziroma njegove pravice z začasno odredbo.

Izrek

I. Pritožbi zoper popravna sklepa se zavrneta in se potrdita popravna sklepa sodišča prve stopnje.

II. Pritožbama zoper sklep in sodbo P 2512/2016-IV z dne 27. 11. 2018 se ugodi ter se sklep in sodba razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Pritožbi zoper sklep P 2512/2016-IV z dne 18. 6. 2019 se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo P 2512/2016-IV z dne 27. 11. 2018 odločilo, da; - se mladoletni sin pravdnih strank A. A., rojen ... zaupa v vzgojo, varstvo in preživljanje toženki (I); - se otrok s 4. 2. 2019 prešola iz Osnovne šole X. v Osnovno šolo Y., POŠ Z; - stiki med tožnikom in otrokom potekajo tako, kot so bili določeni v sklepu sodišča prve stopnje P 2512/2016-IV z dne 27. 12. 2017,1 od 4. 2. 2019 dalje pa potekajo tako, da je otrok pri tožniku tri zaporedne vikende, s tem, da tožnik prevzame otroka v petek po končanem pouku v POŠ Z, ga odpelje domov v P., kjer ga ob 18.00 v nedeljo prevzame toženka (III); - se prej navedeni stiki ne izvajajo v času šolskih počitnic, ko otrok preživi s tožnikom strnjena dva tedna v juliju in dva tedna v avgustu, konkretne datume pa mora tožnik2 sporočiti toženki3 najkasneje do maja meseca v tekočem letu (IV); - božične in novoletne praznike otrok preživi vsako leto izmenično pri enem in nato pri drugem staršu, s tem, da božične praznike v letu 2018 preživi pri tožniku, novoletne praznike pri toženki, naslednje leto pa obratno, zimske počitnice v šolskem letu 2018/2019 preživi otrok pri tožniku, naslednje leto pa pri toženki in tako izmenjaje dalje, velikonočne praznike v letu 2019 otrok preživi pri tožniku, naslednje leto pri toženki4 in tako izmenjaje dalje, prvomajske praznike otrok preživi pri tožniku, naslednje leto pa pri toženki ter tako izmenjaje dalje, jesenske počitnice v šolskem letu 2019/20205 otrok preživi pri toženki, naslednje leto pa pri tožniku in tako izmenjaje dalje, s tem, da se pri prevozih izmenjujeta tako, da se stroški enakomerno porazdelijo med oba (V); - je tožnik dolžan od 1. 4. 2017 dalje plačevati preživnino v višini 200,00 EUR mesečno, do prve valorizacije preživnin, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih na podlagi obvestil centra za socialno delo (VI); - je tožnik dolžan do dneva izdaje sodbe plačati zapadlo preživnino v skupnem znesku6 v roku petnajstih dni od prejema sodbe dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi,7 s tem, da je bil višji preživninski zahtevek toženke zavrnjen (VII); - je tožnik dolžan plačati v bodoče dospevajoče obroke preživnine do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude s plačilom mora tožnik plačati zakonske zamudne obresti od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila (VIII); - pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pravdnega postopka (IX).

2. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 14. 2. 2019 sklenilo, da se v peti vrstici V. točke sklepa in sodbe z dne 27. 11. 2018 popravi očitna pisna napaka, ker je bilo zmotno zapisano, da velikonočne praznike leta 2019 otrok preživi pri tožniku, naslednje leto pa pri toženki, saj je pravilen zapis, da velikonočne praznike 2019 otrok preživi pri toženki, naslednje leto pa pri tožniku in tako izmenjave dalje.

3. S popravnim sklepom z dne 4. 3. 2019 je sodišče prve stopnje popravilo popravni sklep z dne 14. 2. 2019, tako da je bilo znova določeno, da velikonočne praznike leta 2019 otrok preživi pri tožniku, naslednje leto pa pri toženki, popravilo pa je napačen zapis V. točke izreka sklepa in sodbe z dne 27. 11. 2018, s tem, da otrok prvomajske počitnice preživi pri toženki, naslednje leto pa pri tožniku in tako izmenjaje dalje. Jesenske počitnice v šolskem letu 2019/2020 pa otrok preživi pri tožniku, naslednje leto pa pri toženki in tako izmenjaje dalje.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30. 1. 2019 ugodilo predlogu toženke za izdajo začasne odredbe8 in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, da se otroka s 4. 2. 2019 prešola iz OŠ X v OŠ Y, POŠ Z, da začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tej zadevi oziroma drugačne odločitve sodišča, s tem, da ugovor zoper začasno odredbo ne zdrži njene izvršitve.

5. Dne 22. 2. 2019 je na predlog toženke in po uradni dolžnosti sodišče prve stopnje izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim sklenilo, da stiki tožnika z otrokom potekajo tri zaporedne vikende, s tem, da tožnik prevzame otroka v petek po končanem pouku v POŠ Z, nato pa otroka v nedeljo ob 18.00 na naslovu tožnikovega bivališča prevzame toženka, da začasna odredba stopi v veljavo takoj po izdaji sklepa, da ta začasna odredba velja do pravnomočnosti tega pravnega postopka oziroma drugačne odločitve sodišča in da ugovor zoper sklep ne zadrži izvršitve začasne odredbe.

6. Zoper sklepa z dne 30. 1. 2019 in 22. 2. 2019 je tožnik vložil ugovora, ki ju je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 18. 6. 2019. 7. Tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 27. 11. 20189 navaja, da je sodišče izdalo sklep o začasni odredbi, na podlagi katerega je odločilo o prešolanju otroka, čeprav otroku ne grozi nevarnost ali škoda. Sodišče ni ugotavljalo, ali ne bi bilo v korist otroka, da nadaljuje šolanje v okolju, ki ga pozna od rojstva, kar je v skladu z njegovimi željami. Sodišče v sklepu ne pojasni razlogov, zakaj meni, da otrok ni sposoben odločati o svoji dolgoročni koristi. Sodišče ni pridobilo mnenje otroka in ni izvedlo predlaganih dokazov tožnika v zvezi z izdajo začasne odredbe. V sklepu ni dokazne ocene in razlogov, do katere bi se tožnik lahko opredelil v pritožbi. Strokovnega razgovora z otrokom o prešolanju ni opravil nihče. Iz strokovnega mnenja B. B., ki ga je pridobil tožnik, izhaja, da se je otrok dobro prilagodil na situacijo, da se kljub preselitvi v Y. še naprej šola v OŠ X. Tožnik je predlagal sodišču, da pridobi mnenje CSD glede prešolanja otroka, ki ga sodišče ni pridobilo. Obremenitev otroka bi se zmanjšala, če bi nekajkrat na teden prespal pri tožniku na X. Toženka se je po razpadu zunajzakonske zveze preselila v L. in že takrat je zahtevala prešolanje otroka, nato se je preselila v Y., zato je utemeljena bojazen, da se bo toženka kmalu preselila v kak drug kraj v Sloveniji in znova zahtevala prešolanje otroka. Toženka se je preselila v Y. in na ta način otroka iztrgala iz njemu znanega domačega okolja. Otrok ima na X. družino, prijatelje, domače živali, šolo, svoje lokalno okolje, ki ga pozna od rojstva.

8. Tožnik v pritožbi zoper sodbo navaja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi glede varstva in vzgoje ter stikih ni upoštevalo, da so se po izdelavi izvedenskega mnenja bistveno spremenile odločilne okoliščine. Toženka se je preselila na podeželje v Z., kar je približno 47 km od bivališča tožnika, poleg tega pa je tudi brezposelna. Na predzadnjem naroku dne 13. 9. 2018 je bila prisotna izvedenka, ki pa ni bila zaslišana. Izvedenka bi morala dopolniti mnenje, ker so se spremenile odločilne okoliščine po izdelavi njenega izvedenskega mnenja. Na tem naroku je tožnik v okviru poravnalnih pogajanj predlagal režim stikov, izvedenka pa je na naroku izjavila, da je tak režim stikov v korist otroka, s tem, da je pojasnila, da ima otrok rad oba starša in da se pri obeh dobro počuti. Ker sta se pravdni stranki želeli izvensodno dogovoriti, nobena izjava izvedenke ni bila zapisana v zapisnik. Izvedenka se je strinjala, da bi bil otrok pri tožniku čez teden in da bi se na ta način olajšalo breme toženke, ki vozi otroka v šolo in iz šole domov v Y. Izvedenka predlogov tožnika na naroku ni zavrnila in jih je štela kot koristne za otroka. Do teh navedb se sodišče v sodbi ni opredelilo. Tožnik je predlagal izločitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke D. D., nasprotoval je tudi njegovemu izvedenskemu mnenju. Sodišče je sprejelo sklep, da njegovega mnenja ne bo upoštevalo in da se na to mnenje ne bo oprlo pri odločitvi, zato tožnikovih pripomb na njegovo mnenje ni posredovalo izvedencu, da bi dopolnil izvedensko mnenje. V sodbi pa je sodišče pojasnilo, da sodni izvedenec psihiater v svojem mnenju ni dal nobene ugotovitve, s katero bi izpodbil ugotovitve sodne izvedenke klinične psihologije, kar pomeni, da se je sodišče oprlo tudi na to izvedensko mnenje psihiatra. Glede prešolanja je tožnik že vložil pritožbo, dodatno pa pojasnjuje, da sodišče ni pridobilo mnenje otroka o prešolanju. Sodišče je skupaj s sodbo izdalo začasno odredbo o prešolanju otroka, prav tako pa je ugodilo predlogu toženke glede stikov tožnika z otrokom, ki so od 4. 2. 2019 zgolj med vikendi. Tak režim stikov ni v korist otroka. Stiki ob vikendih so določeni arbitrarno, brez upoštevanja koristi otroka in strokovnega mnenja. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da otrok mora imeti stike s tožnikom tudi čez teden. Tožnik je bil pripravljen plačevati preživnino v višini 215,00 EUR mesečno, če bi bil v ta znesek zajet strošek prevozov otroka v OŠ X. Mesečne stroške prevozov je tožnik ocenil v višini 230,00 EUR. Sodišče se v razlogih sodbe ni opredelilo glede mesečnih stroškov preživljanja, ki jih je navedel tožnik. Tožnik se ne strinja, da bi bili mesečni stroški preživljanja otroka 400,00 EUR. Sodišče je sledilo le predlogu toženke. Sodišče je tudi od plačane zapadle preživnine upoštevalo le zneske, ki jih je priznala toženka, čeprav je tožnik uveljavljal znesek 1.622,93 EUR, v katerem so zajeta plačila za otroka v zvezi z njegovim šolanjem, prehrano in šolskimi potrebščinami, zdravili, higieno, zavarovanjem, stroški rojstnih dnevov in žepnino. Do teh navedb tožnika se sodišča v sodbi ni opredelilo.

9. Tožnik v pritožbi zoper popravna sklepa navaja, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo teh sklepov, ker je sodišče prve stopnje vsebinsko spremenilo izrek sodbe. Ne gre za pomoto, s katero bi sodišče saniralo očitno pomoto pri zapisu izreka sodbe in sklepa. Tožniku tudi ni bil vročen predlog toženke za izdajo popravnega sklepa v odgovor, da bi sodišče lahko upoštevalo njegovo izjavo.

10. Tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 18. 6. 2019 navaja, da je sodišče prve stopnje 27. 11. 2018 že izdalo sklep o začasni odredbi, skupaj s sodbo, glede prešolanja otroka, 30. 1. 2019 pa je znova izdalo začasno odredbo o istem predlogu. Pri odločanju o utemeljenosti ugovorov tožnika zoper sklep z dne 30. 1. 2019 in zoper sklep z dne 22. 2. 2019 sodišče odločitve ni oprlo na dokaze in ni preverilo navedb tožnika, sledilo je le navedbam toženke. Sodišče ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal tožnik. Za otroka je stresno in naporno, da sredi šolskega leta zamenja šolo ter izgubi stik s prijatelji in sošolci iz domačega kraja. S prešolanjem se je otroka iztrgalo iz družbe ljudi, ki jih pozna in jim zaupa. Otrok bi lahko obiskoval OŠ X, ki jo je z veseljem vseskozi obiskoval, nekajkrat na teden bi se vozil malo dlje, ostale dni v tednu pa bi lahko preživel pri tožniku, kar bi pozitivno vplivalo na njun odnos. Ugotovljeno je bilo, da se otrok v OŠ X dobro počuti. Otrok z obiskovanjem OŠ X ni bil ogrožan. Iz teh dejstev izhaja, da niso bile izpolnjene predpostavke za izdajo začasne odredbe. Toženka zatrjuje, da se je otrok v novo šolsko okolje vživel, sodišče pa omenjenih navedb toženke ni preizkusilo, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki je nujen ukrep, ki se izreče takrat, ko se pokaže, da koristi otroka terjajo nujno ukrepanje že tekom postopka, ko otroku nastaja nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda, ali je prišlo do nasilja. Sodišče teh dejstev v sklepu ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je v sklepu zapisalo, da otrok z obiskovanjem OŠ X ni bil ogrožen, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Prešolanje otroka tudi ne more biti razlog, da se stiki zmanjšajo.

11. Toženka je v odgovoru na pritožbo zoper sodbo z dne 27. 11. 2018, v odgovoru na pritožbo tožnika zoper popravni sklep z dne 14. 2. 2019 in v odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 18. 6. 201910 predlagala zavrnitev pritožb. 12. Pritožbi zoper popravna sklepa nista utemeljeni, pritožbi zoper sklep in sodbo z dne 27. 11. 2018 ter pritožba zoper sklep z dne 18. 6. 2019 so utemeljene.

13. Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbama zoper popravna sklepa ugotovilo, da sodišče prve stopnje v predložitvenem poročilu ni predložilo pritožbe tožnika zoper popravni sklep z dne 4. 3. 2019,11 da pritožba tožnika zoper ta sklep ni bila vročena toženki v odgovor, da poprava izreka sodbe v delu, ki se nanaša na stike otroka s staršema v času prvomajskih počitnic leta 2019, ni več aktualna,12 glede na čas odločanja pritožbenega sodišča in da je treba zaradi varstva koristi otroka takoj odločiti o utemeljenosti pritožb zoper sklep in sodbo z dne 27. 11. 201813 in še posebej o pritožbi zoper sklep z dne 18. 6. 2019. Pomembno je tudi dejstvo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju, da sta pritožbi tožnika zoper sklep in sodbo z dne 27. 11. 2018 in tudi pritožba zoper sklep z dne 18. 6. 2019 utemeljene in da je s tem zavarovan tožnikov pravovarstveni interes, ki ga je zasledoval s pritožbami v tem pritožbenem postopku. Tudi ta dejstva so vplivala na presojo utemeljenosti pritožb tožnika zoper popravna sklepa. Obrazložitev sodbe v delu, ki se nanaša na stike pravdnih strank z otrokom, še posebej glede stikov v času prvomajskih počitnic,14 ki jih je sodišče prve stopnje v popravnih sklepih spremenilo, je skopa, ki pa izjemoma še dopušča sklep, da gre zgolj za odpravo pomotnega zapisa v izreku sodbe, kot to določa 328. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbi sta bili zato zavrnjeni. S to odločitvijo tudi ni bilo poseženo v pravni interes toženke, ki ji ni bila vročena v odgovor pritožba tožnika zoper popravni sklep z dne 4. 3. 2019.15

14. Sodišče prve stopnje je v postopku izdaje začasne odredbe in pri odločanju o utemeljenosti tožbenih zahtevkov pravdnih strank, storilo bistvene kršitve pravdnega postopka iz 8. in 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, nepopolno pa je tudi ugotovilo dejansko stanje, ni pa tudi pravilno presojalo predpostavk za izdajo začasne odredbe (tretji odstavek 411. člen ZPP).

15. Tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 18. 6. 2019 utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov v zvezi z odločanjem o utemeljenosti predlogov toženke za izdajo začasnih odredb, s katerima je predlagala, da se otrok iz OŠ X prešola v POŠ Z in da se spremenijo stiki. Že zaradi teh opustitev sodišče prve stopnje ni moglo s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali je otroku v korist, da se prešola in da se spremenijo obstoječi stiki tožnika z otrokom na način, da sedaj potekajo tri zaporedne vikende. Pritožbene navedbe tožnika so toliko bolj utemeljene, ker je po izdelavi izvedenskega mnenja prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, ki jih izvedenka v mnenju ni upoštevala in ker je tožnik v ugovorih predlagal izvedbo relevantnih dokazov, sodišče prve stopnje pa ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih teh dokazov ni izvedlo.16 Iz teh razlogov je bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka, ki velja tudi v postopkih za izdajo začasne odredbe, saj je treba tudi v teh postopkih izvesti dokazni postopek oziroma tiste predlagane dokaze, s katerimi je mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti tista odločilna dejstva, od katerih je odvisna odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, s katero je treba začasno urediti sporno razmerje še pred pravnomočnostjo končne odločitve. Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki je ogroženost otroka, ki mora biti izkazana do te mere, da bi opustitev takojšnega varstva lahko bistveno posegla ali ogrozila otrokove pravice in bi zaradi te opustitve otroku lahko nastala nenadomestljiva škoda. Le v teh izjemnih primerih ni mogoče čakati na končno odločitev in je zato dolžnost sodišča, da zavaruje otrokov položaj oziroma njegove pravice z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje se v sklepu do teh predpostavk ni opredelilo, očitno iz razloga, ker ni razpolagalo s strokovnim mnenjem (izvedenke ali CSD). Glede prešolanja otroka se je pavšalno sklicevalo na preobremenjenost otroka zaradi voženj, pavšalno pa se je tudi opredelilo do otrokove želje, da bi nadaljeval šolanje na OŠ X. Izvedenka je izdelala izvedensko mnenje pred preselitvijo toženke v Y., zato bi sodišče prve stopnje moralo od izvedenke zahtevati, da dopolni mnenje, v katerem bi se morala opredeliti do predlogov toženke glede prešolanja otroka in spremembe stikov, ob upoštevanju spremenjenih okoliščin. Dopolnitev izvedenskega mnenja je bila potrebna že iz razloga, ker je otrok izrazil željo, da bi šolanje nadaljeval na OŠ X in ker je tak substanciran dokazni predlog dal tožnik. Sodišče prve stopnje mora zato v novem postopku pozvati izvedenko, da dopolni mnenje, s tem, da glede na novo nastale okoliščine, tudi upoštevaje spremenjene okoliščine, ki so nastale v zvezi z začasno odredbo, pojasni, z obiskovanjem katere osnovne šole bi bile najbolj zavarovane koristi otroka in kakšen naj bi bil režim stikov tožnika z otrokom, glede na spremenjene razmere.

16. Tudi v zvezi s sodbo in sklepom tožnik pravilno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo spremenjenih okoliščin, ki so nastopile med postopkom oziroma po izdelavi izvedenskega mnenja psihologinje C. C., ko se je toženka preselila iz L. v Y. Tožnik je tudi na zadnjem naroku dne 5. 11. 2019 predlagal zaslišanje izvedenke,17 do tega predloga pa se sodišče na naroku in tudi v sodbi ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je pravdne stranke obvestilo, da pri odločitvi ne bo upoštevalo izvedenskega mnenja psihiatra D. D., zato od izvedenca tudi ni zahtevalo, da odgovori na tožnikove pripombe, v obrazložitvi sodbi pa se je sodišče sklicevalo na to mnenje, kar utemeljeno izpostavlja pritožba. Sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi teh opustitev sodišča prve stopnje je bila tožniku tudi kršena pravica do kontradiktornosti postopka. Iz teh razlogov se tudi izkaže, da je preuranjena odločitev glede dodelitve otroka v varstvo in vzgojo toženki ter posledično tudi odločitev o stikih, saj zaradi opustitve izvedbe relevantnih dokazov niso bila ugotovljena odločilna dejstva.

17. Sodba sodišča prve stopnje o določitvi preživninske obveznosti tožnika nima razlogov o odločilnih dejstvih. Očitno je sodišče prve stopnje menilo, da višina preživninske obveznosti, kot jo je določilo, za pravdni stranki ne bo sporna, ker je bila ta višina preživninske obveznosti tožnika predmet poravnalnih pogajanj.18 Sodišče prve stopnje zato očitno v obrazložitvi sodbe ni navedlo, kakšni so posamezni mesečni stroški preživljanja otroka in kakšne so materialne in pridobitne sposobnosti pravdnih strank, ni pa tudi navedlo razlogov, na podlagi katerih je porazdelilo preživninsko breme med pravdni stranki. Na te pomanjkljivosti utemeljeno opozarja pritožba, ki posebej izpostavlja, da je bila tožnikova preživninska obveznost v višini, kot jo je določilo sodišča prve stopnje predmet poravnalnih pogajanj, vendar ob predpostavki, da se otrok šola v OŠ X, zato so bile tudi ugotovljene višje mesečne preživninske potrebe otroka zaradi stroškov prevoza otroka v OŠ X. Teh stroškov pa glede na odločitev sodišča prve stopnje o prešolanju otroka ni več. Pritožba tudi utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do tožnikovih navedb, da je od 1. 6. 2017 plačeval stroške za otroka (šolska malica, šolske potrebščine, obšolske dejavnosti itd19), saj je priznalo te stroške le v višini, kot jih je priznala toženka, s tem, da tudi ni pojasnilo, katera plačila je (ni) upoštevalo.

18. Pritožbeni razlogi zoper popravna sklepa niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo popravna sklepa sodišča prve stopnje, ostale pritožbe pa so utemeljene, zato je pritožbeno sodišče sklep in sodbo z dne 27. 11. 2018 ter sklep z dne 18. 6. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma nov postopek.

19. Pritožbeno sodišče je zadeve vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na ugotovljene procesne kršitve sodišča prve stopnje (sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kršeno je bilo načelo kontradiktornosti postopka) pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti ugotovljenih procesnih kršitev in zato samo dokončno odločiti o zahtevkih in predlogih pravdnih strank. Ker je sodišče prve stopnje že izvedlo nekatere dokaze, dokazni postopek pa mora dopolniti, je tudi zaradi ekonomičnosti postopka bolj smotrno, da zadevo obravnava sodišče prve stopnje. Z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje tudi ne bo prizadeta pravica strank do sojenja v razumnem roku.

20. V novem sojenju oziroma novem postopku mora sodišče prve stopnje izvesti dokaze, na katere je pritožbeno sodišče že opozorilo. Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem psihiatra D. D. še ni razlog, zaradi katerega sodišče prve stopnje v novem sojenju tega mnenja ne bi upoštevalo, mora pa izvedenec odgovoriti na pripombe tožnika. Le če bo sodišče prve stopnje ocenilo, da so v mnenju pomanjkljivosti, ali če bo nastal utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, tega mnenja ne bo upoštevalo, vendar bo moralo takšno odločitev obrazložiti. V obrazložitvi tega sklepa je bilo že pojasnjeno, v čem so pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja oziroma zakaj so nova dejstva in novi dokazi, ki jih mora ugotoviti oziroma izvesti sodišče prve stopnje v novem sojenju oziroma novem postopku, pomembni za pravilno odločitev in zakaj vplivajo na tako odločbo, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na že navedena pojasnila in napotke iz obrazložitve tega sklepa.

21. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep in sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Pravilen datum sklepa je 27. 12. 2016 (l. št. 36 – 43). Sodišče je v sklepu po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo in stike tožnika z otrokom določilo: „ - vsak torek popoldan, ko tožnik otroka prevzame v šoli po pouku in ga pripelje pred K., v L. ob 19.00, - vsak drugi vikend, ko tožnik otroka prevzame v šoli v petek po pouku in ga v nedeljo ob 19.00 pripelje pred K., v L., - v tistem tednu, ko otrok pri tožniku ne prespi, ga tožnik prevzame v šoli v petek po pouku in ga isti dan pripelje pred K., v L. do 19.00.“ 2 V izreku je zmotno zapisano „toženec“. 3 V izreku je zmotno zapisano „tožnici“. 4 Glej 3. tč. obrazložitve sklepa pritožbenega sodišča in popravni sklep sodišča prve stopnje z dne 4. 3. 2019. 5 Zmotno je bila v izreku zapisana letnica „2019/2010“; očitna pisna napaka je bila odpravljena s popravnim sklepom z dne 4. 3. 2019. 6 Ki v izreku sodbe ni naveden, so pa pri priznanju zakonskih zamudnih obresti navedeni posamezni mesečni neplačani preživninski zneski. 7 Kot so določne od posameznih zneskov in datumov v VII. tč. izreka sklepa in sodbe sodišča prve stopnje. 8 Predlog je vložila 6. 11. 2019, po zadnjem naroku, ki je bil 5. 11. 2019. Toženka je na zadnjem naroku napovedala, da bo vložila tak predlog, sodišče pa ji je dalo osemdnevni rok za vložitev predloga (glej l. št. 284). 9 Tožnik v pritožbi z dne 24. 12. 2018 navaja, da s pritožbo sledi pravnemu pouku iz sklepa in sodbe sodišča prve stopnje z dne 27. 11. 2018, v katerem je navedeno, da je zoper II. tč. izreka sklepa dopustna pritožba v roku petnajstih dni, glede ostalih tč. izreka sodbe pa pritožba v roku tridesetih dni. 10 Ki ga je toženka zmotno označila kot odgovor na pritožbo tožnika zoper sodbo z dne 27. 11. 2018. Iz nadaljnjih navedb iz te vloge pa izhaja, da gre za odgovor na pritožbo tožnika zoper sklep z dne 18. 6. 2019 (glej l. št. 448 -450). 11 Glej l. št. 391. 12 Pritožbeno sodišče je prejelo zadevo v obravnavo 28. 10. 2019. 13 Tožnik v pritožbi zoper sklep z dne 27. 11. 2019 zatrjuje, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe. 14 Glej 33. tč. obrazložitve sklepa in sodbe sodišča prve stopnje. 15 Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju pooblaščenki toženke vročiti pritožbo tožnika zoper popravni sklep z dne 4. 3. 2019. 16 Tožnik je predlagal pridobitev strokovnega mnenja CSD, po napovedi toženke, da bo vložila predlog za začasno odredbo glede prešolanja otroka in glede spremembe stikov, je na zadnjem naroku obširno pojasnil razloge, zaradi katerih predlaga zaslišanje izvedenke psihologinje C. C. (glej l. št. 286). 17 Izvedenka je sicer pristopila na (predzadnji) narok 13. 9. 2019, vendar ni bila zaslišana, ker je obstajala možnost, da bosta pravdni stranki sklenili sodno poravnavo. Izjava izvedenke na naroku (l. št. 268), ki jo je povzelo sodišče prve stopnje na zapisnik, ni mogoče šteti za zaslišanje izvedenke (glej dokazni sklep povzet v 9. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje stran 9). 18 Glej 38. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje. 19 Glej npr. specifikacijo teh stroškov v tožnikovi vlogi z dne 23. 10. 2018 (l. št. 285 in 286).