Jedro

Predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato zahteva po vodenju zapisnika o opravljanju strokovnega pregleda in ocenjevanju vlog terja, da se pri vsakem prijavitelju navede razloge, ki so vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za odločitev. Ti razlogi morajo biti navedeni tudi v odločitvi o sofinanciranju nove tehnološke opreme, saj le obrazložena odločitev omogoča njen preizkus.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo št. S13/00203 z dne 10. 12. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 do 2014 (Uradni list RS, št. 52/2013, v nadaljevanju Javni razpis) odločila, da se ne odobri vloga tožeče stranke. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožeča stranka vložila prošnjo za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. Komisija za dodelitev sredstev je njeno vlogo ocenila in upoštevala merila za izbor upravičencev. Operacija tožeče stranke je po navedenih merilih pridobila 72 od 100 možnih točk, prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 80 ali več.

Iz obrazložitve doseženih točk po posameznih merilih za izbor upravičencev, ki je sestavni del tega sklepa, je razvidno, da tožeča stranka pri merilu „1 Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami“ ni pridobila možnih 25 točk, temveč 15 točk, ker iz vloge ni bilo razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, ki s tem predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom.

Po merilu „2 Inovativnost v povezavi z operacijo“ ni pridobila 20 točk, ker iz njene vloge ni razvidno uvajanje novih storitev, so pa temeljite izboljšave, ki jih uvaja z operacijo, rezultat njene razvojne dejavnosti, zato ji je dodelila 17 točk. Po merilu številka „7 Vpliv operacije na okolje“ je vloga tožeče stranke prejela 3 točke, ker predmet operacije zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje, in 4 točke, ker predmet operacije omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin. Ker predmet operacije ne omogoča učinkovitejše rabe energije ali izkoriščanja obnovljivih virov energije, saj vlogi niso bila priložena dokazila, ki bi to izkazovala, je bila vloga v tem delu ocenjena z 0 točkami.

Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in ji v tožbi očita neobrazloženost ter napačno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Glede merila št. 1 navaja, da tehnološko linijo predstavlja mobilni delovni stroj za čiščenje odpadnih voda oz. onesnažene vode, ki je plod lastnega razvoja tožeče stranke. Gre za tehnološko linijo, sestavljeno iz elementov oziroma za inovativen stroj, ki je zasnovan tako, da omogoča priklop na prevozno sredstvo, tako da se čiščenje opravi na kraju nastanka odpadne vode oziroma na naročnikovem naslovu. Tožeča stranka je svoj izum tudi patentirala, kar je razvidno iz patentne prijave. Opisuje zasnovo in samozadostno delovanje patentirane prevozne čistilne naprave ter pojasnjuje, zakaj iz tega opisa izhaja, da gre za novo tehnološko „linijo“ in ne za posamezno tehnološko enoto, ki bi dopolnjevala tehnološki proces, kar dokazuje s fotografijami krmila tehnološke čistilne naprave in predlaga imenovanje izvedenca ustrezne stroke. V zvezi s tem merilom navaja še, da informacijsko rešitev predstavlja avtomatiziran postopek nevtralizacije. Ta postopek nadzoruje elektronski procesor, ki je plod lastnega znanja. Zato tožeča stranka meni, da bi morala po 1. merilu dobiti 25 in ne le 15 točk. Glede merila št. 2 navaja, da je v vlogi navedla, da tovrstne storitve še nima v programu podjetja, saj gre za novo storitev. Ker je avtonomna prevozna čistilna naprava predmet patentnega varstva, je po mnenju tožeče stranke jasno, da ne gre le za izboljšavo obstoječe storitve, temveč za povsem novo izvajanje storitve, ki je rezultat lastnega razvoja.

Pri merilu št. 7 navaja, da je napačna in neobrazložena ugotovitev tožene stranke, da predmet operacije neposredno ne omogoča učinkovitejše rabe energije. V vlogi je namreč pojasnila, da nameravana investicija k učinkovitejši rabi energije pripomore z dizelskim agregatom z večjim izkoristkom (EURO 6), ki poganja celotno linijo namesto električne energije, ki poganja podobne čistilne naprave, črpalka pa je narejena tako, da ne potrebuje dodatnih maziv, kar prav tako manj obremenjuje okolje. Kot dokaz predlaga zaslišanje zakonitega zastopnika, vpogled v sklep o podelitvi patenta in opis naprave, ki je bil priložen patentni prijavi, 6 fotografij krmila tehnološke čistilne naprave ter postavitev izvedencev ekonomske in druge ustrezne stroke.

Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne Javnemu skladu Republike Slovenije za podjetništvo v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, zakaj iz vloge tožeče stranke ni razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, prav tako ne uvajanje novih informacijskih rešitev. Šlo naj bi za delovni stroj, torej za tehnološko enoto, ki ga tožeča stranka skuša predstaviti kot tehnološko linijo. Zgolj zaradi avtomatiziranega postopka določanja Ph vrednosti očiščene vode naj ne bi šlo za uvajanje dodatnih/novih informacijskih rešitev. Vložitev patentne prijave naj pri tem kriteriju ne bi bila pomembna. Prav zaradi lastne inovativnosti naj bi tožeča stranka pri 2. kriteriju dobila 17 točk, do večjega števila točk pa ni upravičena, ker je že iz njene vloge razvidno, da je že pred oddajo vloge opravljala storitve čiščenja odpadnih voda in bo svojo storitev le temeljito izboljšala s tem, da jo bo izvajala na mestu samem. Zavrača tožbeni očitek o pavšalnosti obrazložitve, saj se tudi tožeča stranka v tožbi naslanja zgolj na vloženo patentno prijavo, ne da bi se izrekla o tem, ali je storitev čiščenja odpadnih voda v preteklosti že opravljala. Vpliv strojne opreme na zmanjšanje uporabe okolju nevarnih snovi je potrdila s 3 točkami, prav tako je „predmetni operaciji“ priznala pozitivni vpliv na reciklažo oziroma uporabo odpadnih snovi. V zvezi z učinkovitejšo rabo energije ali izkoriščanjem obnovljivih virov energije pa tožeča stranka ni priložila konkretnih dokazil o prihranku električne energije z uporabo dizelskega agregata oz. o tem, da bi čistilna naprava v istem času prečistila večjo količino vode in s tem pomembno prihranila pri porabi energije. Meni, da gre le za menjavo vira napajanja in ne za prihranek pri energijski potrošnji. Sodišču predlaga, naj tožbeni zahtevek (pravilno tožbo – op. sodišča) zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe, ki jih je tožena stranka navedla v odgovoru na tožbo.

Tožba je utemeljena.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato razlogov, ki jih tožena stranka ni navedla v izpodbijanem sklepu, in jih navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče ni moglo upoštevati.

V zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke na javni razpis.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nove tehnološke opreme, ki predstavlja začetno investicijo, njegov namen pa je spodbujanje začetnih investicij v materialna in nematerialna sredstva, in sicer tistih, ki so povezane s širitvijo obstoječega podjetja, z razširitvijo dejavnosti podjetja na nove, dodatne proizvode ali s temeljnimi spremembami v splošnem procesu proizvodnje obstoječega podjetja, njegov cilj pa je povečanje konkurenčnosti podprtih podjetij, merjene z dodano vrednostjo na zaposlenega. V 4. točki javnega razpisa so določeni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu, v 5. točki pa so navedena merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije.

Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje je 60 ali več, od možnih 100, če vloga prijavitelja prejme točke pri merilih pod zaporedno št. 1, 2 in 3. Če se po končanem ocenjevanju izkaže, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, bodo sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Komisija za dodelitev sredstev v skladu z 28. členom Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP-1) opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bili navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. O opravljanju strokovnega pregleda popolnih vlog in o njihovem ocenjevanju mora voditi zapisnik. Na podlagi ocene vlog pripravi predlog prejemnikov sredstev in ga predloži odgovorni osebi (direktor tožene stranke), ki v obravnavanem primeru sprejme odločitev o odobritvi sofinanciranja nove tehnološke opreme.

Iz navedenega izhaja, da je predlog komisije za dodelitev sredstev za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vodenju zapisnika o opravljanju strokovnega pregleda in ocenjevanju vlog terja, da se pri vsakem prijavitelju navede razloge, ki so vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za odločitev. Ti razlogi morajo biti navedeni tudi v odločitvi o sofinanciranju nove tehnološke opreme, saj le obrazložena odločitev omogoča njen preizkus.

Sodna kontrola v teh postopkih pa je omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava in se sodišče ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi.

V obravnavanem primeru je bila vloga tožeče stranke ocenjena z 72 točkami, število točk, pri katerem bi ji bilo odobreno sofinanciranje, pa je najmanj 80 točk. Sporno je, ali je bila vloga tožeče stranke pravilno ocenjena pri merilih 1 Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami, 2 Inovativnost v povezavi z operacijo in 7 Vpliv operacije na okolje – horizontalne vsebine.

Kot rečeno, so natančno razdelana merila s točkovnikom sestavni del razpisne dokumentacije.

Pri merilu 1 Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami je vloga tožeče stranke prejela 15 točk, ker je tožena stranka ocenila, da je iz vloge razvidno, da tožeča stranka z nabavo nove tehnološke opreme (čistilna naprava z dodatno opremo) uvaja posamezne nove tehnološke enote, ki dopolnjujejo tehnološki proces do te mere, da predstavljajo novo tehnološko rešitev. Ker ni posebnih informacijskih rešitev in ker iz vloge ni bilo razvidno uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, ki s tem predstavljajo tehnološke in informacijske rešitve v povezavi s tehnološkim procesom, ji pri tem merilu ni bilo dodeljeno maksimalno število točk 25. Pri merilu 2 Inovativnost v povezavi z operacijo je vloga tožeče stranke prejela 17 točk, ker je tožena stranka ocenila, da tožeča stranka uvaja tehnološke rešitve, ki so rezultat njene razvojne dejavnosti in omogočajo temeljite izboljšave obstoječe storitve (čiščenje odpadnih voda). Za dodelitev 20 točk po tem merilu mora biti namreč izkazano uvajanje novih storitev, ki so rezultat lastnega razvoja.

Pri merilu 7 Vpliv operacije na okolje pa je tožeča stranka prejela 3 točke, ker predmet operacije zmanjšuje uporabo okolju nevarnih snovi ali izpuste nevarnih snovi v okolje, 4 točke, ker predmet operacije omogoča reciklažo oziroma uporabo odpadnih surovin, vlogi pa ni priložila dokazil, ki bi izkazovala, da predmet operacije omogoča učinkovitejšo rabo energije ali izkoriščanja obnovljivih virov energije kar bi ji s skladu z merili prineslo še 3 točke.

Tudi če bi sodišče štelo za zadostno obrazložitev toženke pri merilu 7, da tožeča stranka ni priložila dokazov glede učinkovitejše rabe energije ali izkoriščanja obnovljivih virov energije, je obrazložitev ocene po merilih 1 Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami in 2 Inovativnost v povezavi z operacijo v izpodbijani odločbi zgolj pavšalna in pomanjkljiva. Iz nje namreč ni razvidno, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za uvajanje novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov in zakaj ni posebnih informacijskih rešitev, ter zakaj ne gre za uvajanje novih storitev, kar je uveljavljala tožeča stranka v vlogi (prijavnem listu) in tudi obrazložila.

Pri navedenih merilih je navedeno le, da to iz vloge stranke ni razvidno, ni pa navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju. Ugotovitve tožene stranke, da tožeča stranka ne uvaja novih tehnoloških linij, povezanih postrojenj ali sistemov, temveč le posamezne nove tehnološke enote, da ni posebnih informacijskih rešitev in da z novimi tehnološkimi rešitvami ne uvaja novih storitev, zato ni mogoče preizkusiti. Toženka stranka je sicer v odgovoru na tožbo navedene ugotovitve natančneje pojasnila, vendar je, kot rečeno, v obravnavanem primeru predmet spora zgolj zakonitost izpodbijanega sklepa, pomanjkljivosti obrazložitve sklepa pa ni mogoče popravljati z navedbami v odgovoru na tožbo.

Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. člena drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).