Jedro

Po določbi 302. člena ZDavP-2 davčni organ (kljub izvršljivosti odmerne odločbe pred njeno dokončnostjo) ponovno odmeri dohodnino šele na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku nadzora pravilnosti izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice, št. DT 02-14455-1 z dne 29. 8. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Davčni urad Brežice je v obnovljenem postopku odmere dohodnine za leto 2009 z izpodbijano odločbo odpravil in nadomestil odločbo istega urada šifra 02 14455 z dne 31. 5. 2010 ter tožniku za leto 2009 odmeril dohodnino v znesku 32.958,22 EUR. Ob upoštevanju plačane akontacije (33.010,18 EUR) in zneska davkov, ki jim je potekel rok plačila (216,35 EUR), se tožniku znesek 1.034,69 EUR vrne v 30 dneh od vročitve te odločbe.

Iz razlogov sledi, da je bilo po dokončnosti odmerne odločbe v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da je tožnik opravljal neregistrirano dejavnost preprodaje rabljenih motornih vozil in da je iz naslova te dejavnosti v letu 2009 dosegel dohodke v višini 69.910,93 EUR, ki niso bili upoštevani pri prvotni odmeri dohodnine. Gre za nova dejstva, ker v prejšnjem postopku niso bila ugotovljena in uporabljena, so pa za izdajo odločbe pomembna. Obnova postopka je bila začeta s sklepom št. DT 01-12642,02-14922, 02-1445 z dne 20. 7. 2011 o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2009. Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT-499-01-507/2011 z dne 4. 9. 2012 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo. Po presoji pritožbenega organa so izpolnjeni tako vsebinski kot tudi formalni pogoji za uvedbo obnove po 89. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). V zvezi s pritožbenimi ugovori pa poudari, da se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti v postopku odmere dohodnine ne ugotavlja. Ugotovljena je bila v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti z odločbo št. DT 0610-268/2009-48 (0303-21) z dne 28. 7. 2011. Postopek odmere akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti in postopek odmere dohodnine sta samostojna in zato za izdajo odločbe o odmeri dohodnine ni nujno, da je odločba o predhodnem vprašanju dokončna ali pravnomočna. Na zakonitost odmerne odločbe torej pritožba, vložena v drugem postopku, ne vpliva, lahko pa kasneje drugače rešeno predhodno vprašanje pomeni razlog za obnovo postopka odmere dohodnine.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Vztraja, da je izpodbijana odločba preuranjena, ker je izdana pred odločitvijo o tožnikovi pritožbi zoper (po mnenju tožnika nezakonito) odločbo o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Zato se tožnik tudi ne strinja z odločitvijo o stroških postopka. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, ugotovi, da znaša dohodnina toliko, kot je bila ugotovljena s prvotno odločbo in „da se vse, kar je več odmerjenega in pobranega davka, takoj vrne“, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov davčnega postopka v znesku 2008,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 9. 2012 dalje do plačila in stroškov upravnega spora v priglašeni višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v 8 dneh.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Sklep, da se postopek obnovi, je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2 in Zakona o splošnem upravnem postopku. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi je sklep o obnovi postopka utemeljen, in z razlogi, s katerimi pritožbene ugovore v tej zvezi zavrne davčni organ druge stopnje.

Po določbi 302. člena ZDavP-2 davčni organ (kljub izvršljivosti odmerne odločbe pred njeno dokončnostjo) ponovno odmeri dohodnino šele na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku nadzora pravilnosti izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Med strankama ni spora o tem, da je bila v obravnavanem primeru v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora pravilnosti izračunavanja in plačevanja akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti tožniku izdana odločba, ki ob odmeri dohodnine v obnovljenem postopku ni bila dokončna.

Ker je bila ob upoštevanju zakonske ureditve izpodbijana odločba izdana preuranjeno, je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da po dokončnosti odločbe o odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti v zadevi ponovno odloči. Ob odločitvi, da se odločba odpravi in zadeva vrne v ponovno odločanje davčnemu organu, ni podlage za sodno odločanje o stroških davčnega postopka in vračanju davka. Sodišče v tej zvezi tožeči stranki še pojasnjuje, da se ji po izpodbijani odločbi davek vrača in ne nalaga v plačilo, kot smiselno sledi iz njenega tožbenega predloga.

Odločitev o stroških upravnega spora temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Na tej podlagi je sodišče tožeči stranki prisodilo stroške v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so podlaga za odločitev, je sodišče na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo na seji.