Jedro

V obravnavani zadevi je podana objektivna kumulacija zahtevkov, saj sta tožnici zoper toženca uveljavljali dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Razlog za zavrženje revizije je podan tudi zaradi subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov dveh tožnic, ki sta formalni (navadni) sospornici, a sta v tožbi navedli eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, naj ugotovi, da prodajna pogodba z dne 28. 4. 2003 med prvo tožečo stranko M. B. in toženo stranko R. V. ni sklenjena oziroma da pravno razmerje med prvo tožečo stranko in toženo stranko po tej prodajno pogodbi ne obstoji; zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, naj navedeno prodajno pogodbo razveljavi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Tožnici sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili revizijo. Uveljavljata revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve procesnih pravil. 4. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku).

5. Revizija ni dovoljena.

6. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) 1. 10. 2008. Zato je revizijsko sodišče dovoljenost revizije presojalo po prej veljavnem besedilu tega zakona (ZPP-C).

7. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000. SIT). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo jo tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP).

8. V obravnavani zadevi je podana objektivna kumulacija zahtevkov, saj sta tožnici zoper toženca uveljavljali dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi: primarni ugotovitveni zahtevek, naj sodišče ugotovi, da prodajna pogodba ni bila sklenjena, ker ni bilo soglasja prve tožnice in toženca za sklenitev takšne pogodbe, ki temelji na določbi 63. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) in oblikovalni zahtevek, naj sodišče prodajno pogodbo razveže zaradi napak volje, ki temelji na določbi 111. člena ZOR. Za oba zahtevka sta navedli le eno vrednost spornega predmeta. Revizijsko sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da ima navedba ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta: v takem primeru nobena stranka nima pravice do revizije. Nedovoljeno revizijo pa revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP). Že ta razlog je zadoščal za zavrženje revizije v konkretni zadevi.

9. Dodaten (samostojen) razlog za zavrženje revizije je podan tudi zaradi subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov dveh tožnic, ki sta formalni (navadni) sospornici, a sta v tožbi navedli eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta. Tudi ko gre za subjektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov tožnikov, ki so formalni (navadni) sosporniki, mora biti vrednost spornega predmeta navedena posebej za vsakega od tožnikov, navedba zgolj ene (skupne) vrednosti pa ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta (razlaga a contrario določbe drugega odstavka 41. člena ZPP).