Jedro

V postopku sodnega varstva tožeča stranka izpodbija sklep, s katerim je bila njena zahteva za udeležbo v postopku, ki ga vodi Urad zoper stranko, zavrnjena. Gre torej za procesni sklep – sklep o procesni pravici, to je o pravici položaja stranke v postopku sodnega varstva. Stranka, ki zahteva položaj stranke v tem postopku sodnega varstva, ne glede na odločitev sodišča v tem postopku, tudi če bo izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, s tem ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice oziroma ji odločitev (tudi eventualna odprava ali sprememba izpodbijanega sklepa) ne bo v neposredno škodo.

Izrek

Zahteva P. d. o. o., za priznanje položaja stranke v postopku sodnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 21. 12. 2011 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vložila tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 306-90/2011-44 z dne 17. 11. 2011, s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za udeležbo v postopku ugotavljanja kršitve 9. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) in 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU), ki ga je tožena stranka začela na podlagi sklepa z dne 10. 8. 2011 zoper podjetje P. d. o. o. 2. V tem postopku sodnega varstva je z vlogo z dne 30. 1. 2012 P. d.o.o., L., zahtevala priznanje položaja stranke. V zahtevi je navedla, da vodi tožena stranka zoper njo postopek po ZPOmK-1 in je edina stranka v tem postopku. Tožeča stranka T. je vložila zahtevo za stransko udeležbo v tem postopku, saj želi imeti status stranskega udeleženca po določbi 16. člena ZPOmK-1. S tem bi pridobila pravico do vpogleda v spis ter imela aktivno vlogo v samem postopku. Imela bi veliko procesnih in tudi materialnih upravičenj, kar bi nedvomno neposredno vplivalo na stranko P., saj bi tožeča stranka imela interes, da tožena stranka ugotovi obstoj domnevnih kršitev konkurenčne zakonodaje. Tožeča stranka bi imela tudi dostop do podatkov o stanju postopka, določenih podatkov o poslovanju stranke z interesom, kar bi tožeči stranki nedvomno pomagalo pri konkurenčni bitki za oglaševalce na relevantnem trgu. Stranka zato vlaga zahtevo za udeležbo v postopku sodnega varstva za namenom, da se obdrži izpodbijani sklep tožene stranke v veljavi. Če bi tožeča stranka v tem postopku sodnega varstva uspela in bi bil izpodbijani sklep odpravljen ter bi sodišče tožeči stranki priznalo udeležbo v postopku, bi s tem stranka z interesom nedvomno utrpela prej zatrjevano škodo, ki pa je ni mogoče povrniti, saj bi tožeča stranka že razpolagala z vsemi podatki tožene stranke (poslovnimi strategijami, pristopom do oglaševalcev, načinom pogajanj, vzorci pogodb, kopijami sklenjenih pogodb, itd.).

3. Zahtevo za priznanje položaja stranke v postopku sodnega varstva je sodišče zavrnilo iz naslednjih razlogov:

4. V skladu z 19. členom ZUS-1, ki se smiselno uporablja za postopek sodnega varstva zoper odločbe Urada po 54. členu ZPOmK-1, ima položaj stranke tudi oseba, ki bi ji bila odprava oziroma sprememba izpodbijanega upravnega akta v neposredno škodo. To je v primerih, ko bi z odpravo akta ali spremembo akta tretja oseba izgubila določeno pravico ali bi bilo poseženo v njen pravni interes, kot tudi v primerih, ko odprava akta pomeni samo ponovno odločanje (o materialni pravici) v upravnem postopku, njegov izid pa glede na vsebino upravnega spora še ni znan.

5. V postopku sodnega varstva tožeča stranka T. izpodbija sklep, s katerim je bila njena zahteva za udeležbo v postopku, ki ga vodi Urad zoper stranko P., zavrnjena. Gre torej za procesni sklep – sklep o procesni pravici, to je o pravici položaja stranke v postopku sodnega varstva. Stranka P., ki zahteva položaj stranke v tem postopku sodnega varstva, ne glede na odločitev sodišča v tem postopku, tudi če bo izpodbijani sklep tožene stranke odpravilo, s tem ne bo izgubila nobene materialnopravne pravice oziroma ji odločitev (tudi eventualna odprava ali sprememba izpodbijanega sklepa) ne bo v neposredno škodo. O eventualnih kršitvah 9. člena ZPOmK-1 in 102. člena PDEU in s tem o njenih materialnopravnih pravicah bo namreč tožena stranka odločila v postopku z izdajo odločbe. Tožena stranka pa pri odločanju deluje v javnem interesu in varuje javno korist, zato so neupoštevne navedbe, da je ugotovitev obstoja kršitev v interesu tožeče stranke.

6. Glede sklicevanja na varstvo podatkov oziroma seznanitev tožeče stranke z zaupnimi dokumenti pa sodišče pojasnjujejo, da je tako v postopku pred toženo stranko kot v postopku sodnega varstva treba varovati zaupne podatke. Tožena stranka (javni uslužbenci urada in osebe, ki sodelujejo z uradom pri izvajanju nalog na podlagi tega zakona) je v skladu z določbami ZPOmK-1 dolžna varovati zaupne podatke v skladu s predpisi, ki določajo varstvo teh podatkov (13. člen ZPOmK-1), stranke ne morejo pregledovati ne preslikavati zaupnih podatkov (18. člen ZPOmK-1), zaupni podatki se lahko iz obrazložitve odločbe, ki se vroča drugim strankam, ter povzetka relevantnih dejstev tudi izbrišejo (22. člen in 36. člen ZPOmK-1).

7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 19. člena ZUS-1 in 200. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, zahtevo za priznanje položaja stranke v tem postopku sodnega varstva s sklepom zavrnilo.