Jedro

Ker je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena za zastopanje odvetnika v pravdnem postopku do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, je zadnje opravilo v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči predstavljala vročitev izdane odločbe.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila zahtevek tožnika za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči, nudene A.A. na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči št. Bpp 22/2008-4 z dne 29. 1. 2008. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila z navedeno odločbo prosilcu dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v pravdnem postopku opr. št. II P 850/2005 ter v obsegu sestave potrebnih pripravljalnih vlog in zastopanja do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V skladu z določbo 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Na podlagi petega odstavka 40. člena ZBPP pa izvajalec ni upravičen do plačila storitev, če ne vrne napotnice v roku 8 dni po končani opravi storitve brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. To pomeni, da se je nudenje brezplačne pravne pomoči končalo z vročitvijo sodbe sodišča prve stopnje pooblaščencu. To pa je bilo dne 30. 10. 2008. Tožnik bi torej moral napotnico vrniti najkasneje do 1. 12. 2008, vrnil pa jo je šele 7. 4. 2009, zato ni upravičen do povračila stroškov.

Tožnik s tožbo izpodbija sklep tožene stranke zaradi kršitve določbe petega odstavka 40. člena ZBPP, zaradi bistvene kršitve določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Bistvo odločitve tožene stranke je v tem, da bi moral napotnico vrniti najkasneje do 1. 12. 2008. Navedeni rok pa je tožena stranka očitno določila arbitrarno, saj se s tem datumom osem dnevni rok ni iztekel niti v primeru, če bi se kot datum začetka teka roka smatral datum izdaje prvostopne sodbe, to je 14. 10. 2008, niti v primeru, če bi se upošteval datum vročitve prvostopne sodbe tožniku, to je 30. 10. 2008. Ne glede na navedeno pa tožena stranka arbitrarno tolmači zakonski tekst „končanje oprave storitve brezplačne pravne pomoči“ in ga veže na datum vročitve prvostopne sodbe tožniku. Logična interpretacija navedenega teksta se veže na datum, ko je tožnik imel možnost, da je lahko stranko obvestil o tem, ali je odločitev sodišča prve stopnje postala tudi pravnomočna in izvršljiva. To se je v konkretnem primeru zaradi vložene pritožbe zgodilo šele z vročitvijo drugostopne sodbe tožniku. Šele tedaj je lahko tožnik upravičenca do brezplačne pravne pomoči obvestil o spremembi prvostopne sodbe v pritožbenem postopku. Sodbo sodišča druge stopnje pa je tožnik prejel 31. 3. 2009, zato je bila napotnica, ki jo je vrnil Organu za BPP dne 7. 4. 2009, vložena v okviru osem dnevnega roka iz petega odstavka 40. člena ZBPP. Pravni termin končanje oprave storitev ob razumni presoji nedvomno vključuje tudi obvestitev stranke o odločitvi drugostopnega sodišča o pritožbi nasprotne stranke. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnik kot izvajalec brezplačne pravne pomoči vrnil napotnico strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v roku, določenem v petem odstavku 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. list RS, št. 96/2004 – UPB-1, in 20/2008, ZBPP). V skladu z navedeno določbo izvajalec brezplačne pravne pomoči ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči, če ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi.

Glede na navedeno določbo je za ugotovitev, ali je tožnik vrnil napotnico pravočasno, relevanten obseg odobrene brezplačne pravne pomoči. Po določbi 37. člena ZBPP se namreč z odločbo o odobritvi brezplačne pravne pomoči določi tudi obseg odobrene brezplačne pravne pomoči. V obravnavani zadevi je nesporno, da je bila prosilcu A.A. z odločbo št. Bpp 22/2008-4 dne 29. 1. 2008 dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v pravdnem postopku II P 850/2005 v obsegu sestave potrebnih pripravljalnih vlog in zastopanja do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. S tem je bila torej zadnja faza postopka, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, jasno definirana in sicer s procesnim dejanjem izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Navedeno je zato kot zadnje opravilo v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči vključevalo le vročitev sodbe sodišča prve stopnje tožniku. V zadevi pa ni sporno, da je bila tožniku vročena sodba sodišča prve stopnje dne 30. 10. 2008. Tedaj je torej bila brezplačna pravna pomoč, odobrena z odločbo z dne 29. 1. 2008, izčrpana.

Z ozirom na obrazloženo se sodišče ne strinja s stališčem tožnika, da je bilo zadnje dejanje v postopku opravljeno šele s prejemom drugostopne odločbe dne 31. 3. 2009. S stališča pravdnega postopka gre res za isti postopek, saj v primeru vložitve pritožbe sodba sodišča prve stopnje ni postala pravnomočna, prav tako učinkujejo pravne posledice litispendence, vendar navedene okoliščine ne vplivajo na vprašanje, kdaj je bilo v konkretni zadevi na podlagi odločbe o odobreni BPP opravljeno zadnje dejanje v postopku. Brezplačna pravna pomoč se namreč lahko odobri za posamezne faze postopka, tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bila odobrena le za postopek na prvi stopnji in sicer do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. V smislu določb ZBPP bi torej moral tožnik za vsako nadaljnje dejanje v zvezi s tem postopkom (kot npr. za vložitev odgovora na pritožbo) ponovno zaprositi za odobritev brezplačne pravne pomoči. Res je odvetnik v skladu z Zakonom o odvetništvu dolžan stranko zastopati vestno in skrbno ter v primeru prenehanja pooblastilnega razmerja za stranko opraviti nujna dejanja, vendar je bil v obravnavanem primeru obseg pooblastilnega razmerja določen z odločbo o BPP. V takšnem primeru pa lahko gre v breme organa za brezplačno pravno pomoč oz. javnih sredstev oprava dejanj le v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči. Glede datuma za vrnitev napotnice, ki ga navaja tožena stranka v izpodbijanem sklepu (1. 12. 2008) pa se sodišče strinja z ugovorom tožnika, da ta ni pravilen. Vendar navedena nepravilnost ni vplivala na pravilnost odločitve, saj je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bilo zadnje dejanje v postopku opravljeno dne 30. 10. 2008. Osemdnevi rok je tako iztekel 7. 11. 2008, tožnik pa je napotnico vrnil šele 7. 4. 2009, torej prepozno tudi ob upoštevanju pravilno ugotovljenega izteka roka.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).

Sodišče je tudi zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka sama trpi stroške postopka.