Jedro

Če je pogodba, ki je sicer naslovljena kot darilna pogodba, po vsebini preužitkarska pogodba, preklica darila ni mogoče zahtevati.

Obrazložitev

Revizija zoper odločitev o zahtevku za preklic darila (I. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) se zavrne.

Revizija zoper odločitev o zahtevku za razvezo darilne pogodbe (II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Pravdni stranki sta 16. 9. 1996 sklenili darilno pogodbo, s katero je tožnik tožencu podaril ½ nepremičnine, vpisane v vložek št. 430 k. o. ..., z dogovorom, da v naravi predstavlja predmet pogodbe stanovanje v pritličju stanovanjske hiše ..., ter polovica podstrešja, kleti in drvarnice.

2. Tožnik je zoper toženca vložil tožbo s primarnim zahtevkom, s katerim je zahteval preklic in vrnitev darila ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter s podrejenim tožbenim zahtevkom, s katerim je zahteval razvezo darilne pogodbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je oba njegova zahtevka zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je zavrnilno sodbo v celoti potrdilo.

3. Sodbo pritožbenega sodišča tožnik izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje ter relativne kršitve procesnih pravil v postopku pred sodiščem druge stopnje.

4. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija zoper odločitev o primarnem tožbenem zahtevku ni utemeljena.

6. Primarni tožbeni zahtevek na preklic darila in posledično na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja je tožnik oprl na določbo prvega odstavka 540. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in ga utemeljil s trditvami, naj bi mu toženec nagajal, grozil, ga šikaniral in podobno. Po določbi prvega odstavka 540. člena OZ darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Tak tožbeni zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen zato, ker dejanske ugotovitve: da je do sklenitve pogodbe prišlo zaradi potrebe tožnika in njegove žene po fizični pomoči v starosti in onemoglosti; da sta tožnik in njegova žena na toženca prenesla del svojega premoženja; da se je toženec zavezal zanju do smrti opravljati periodične storitve in dajatve, katerih vrednost je bila sorazmerna vrednosti izročenega premoženja in podobno, narekujejo pravno sklepanje, da ni šlo za neodplačno darilno pogodbo, pač pa za odplačno preužitkarsko pogodbo. V pravilnosti kvalifikacije konkretne pogodbe in posledično zavrnitev zahtevka na preklic darila revizijsko sodišče nima nobenih pomislekov. Vprašanje, ali je toženec izvrševal pogodbene obveznosti, kot so bile dogovorjene, pa je relevantno v zvezi s podrejenim tožbenim zahtevkom na razvezo pogodbe. Prav tožnikovemu nezadovoljstvu z rešitvijo tega vprašanja pred nižjima sodiščema pa je posvečena praktično celotna revizija.

7. Ker revizija zoper odločitev o primarnem tožbenem zahtevku ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

8. Revizija zoper odločitev o zahtevku na razvezo pogodbe ni dovoljena.

9. V konkretnem sporu je tudi podrejeni tožbeni zahtevek, tako kot primarni, premoženjski in nedenarni. Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost z njo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. Ko predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožeča stranka vrednost spornega predmeta navesti v tožbi. Če uveljavlja proti isti toženi stranki več zahtevkov, pa imajo ti zahtevki različno podlago, se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

10. Tožnikova primarni in podrejeni tožbeni zahtevek temeljita na različnih dejanskih in pravnih podlagah: podlaga primarnega zahtevka je bila pojasnjena zgoraj, podrejeni tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe pa je tožnik utemeljil s trditvijo, da toženec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, ter so njegovo pravno podlago v času sklenitve pogodbenega razmerja in vložitve tožbe predstavljale določbe 120. in 121. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Tožnik bi moral, da bi si zagotovil pravico do revizije, navesti vrednost spornega predmeta za vsakega od obeh zahtevkov posebej. Ker je navedel le eno vrednost spornega predmeta (3.500.000 SIT), je revizijsko sodišče upoštevalo, da se ta vrednost nanaša na primarni zahtevek (tretji odstavek 182. člena ZPP), ne pa tudi na podrejenega. Zato revizija zoper odločitev o podrejenem zahtevku ni dovoljena, zaradi česar jo je moralo zavreči (377. člen ZPP).