Jedro

Sklepanje zakupne pogodbe presega okvire rednega upravljanja, zato je po mnenju sodišča potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker tožeča stranka soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih parcel nima, je upravni organ pravilno ugotovil, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK iz evidence izbrisal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Sežana odločila, da se pri grafičnih enotah rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) z identifikacijskimi številkami navedenimi v točki 1 izreka izpodbijane odločbe v celoti izbrišejo iz kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100293550, katerega nosilec je tožeča stranka, v točki 2 je navedla, da GERK-PID navedeni v tej točki ostanejo v celoti vpisani pri navedenem kmetijskem gospodarstvu, v točki 3 pa, da se deli GERK-PID navedeni v tej točki, kot je prikazano na grafičnih prilogah, izbrišejo iz zgoraj navedenega kmetijskega gospodarstva. Pod točko 4 je odločila, da se po dokončnosti izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti vpiše spremembe v evidenco GERK in o vpisanih spremembah stranko obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev ter da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prekontrolirala podatke zemljiške knjige za zemljišča, na kateri so prijavljeni GERK-i tožeče stranke in pri tem ugotovila, da so pri zemljiško knjižnih vložkih razen pri zemljišči vpisanih v vl. št. 7 k.o. A. pri katerih je kot lastnik vpisana tožeča stranka do celote vpisani različni lastniki in solastniki. Tožečo stranko je kot nosilca pozvala, da v skladu z 35. členom Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/2010) v roku 30 dni predloži dokazila, s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišč. Na prošnjo tožeče stranke je navedeni rok podaljšala še za 30 dni. Tožeča stranka je naslovnemu organu dne 17. 8. 2009 predložila zahtevano dokumentacijo navedeno v obrazložitvi, na podlagi katere je upravni organ prve stopnje ugotovil, za posameznega GERK-a ali so izpolnjeni pogoji za vpis v skladu s 35. členom Pravilnika in odločil, da se iz registra kmetijskih gospodarstev izbrišejo vsa tista zemljišča za katere tožeča stranka ni predložila dokazov oziroma ni predložila ustreznih dokazil v skladu z navedenim členom. Zavrnila je predlog tožeče stranke, da se v zadevi razpiše ustna obravnava, saj ta ni potrebna glede na to, da mora nosilec, v kolikor ni lastnik zemljišča oziroma v kolikor morebitna zakupna pogodba ni vpisana v zemljiško knjigo kot dokaz, da ima pravico do uporabe zemljišča upravnemu organu predložiti pisno dokazilo npr. pogodbo o zakupu ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov, iz katerega izhaja pravica do uporabe zemljišča, tožeča stranka pa je imela skoraj 6 mesecev časa, da bi ta dokazila predložila.

Tožena stranka je svojo odločbo št. 33008-19/2010-4 z dne 19. 4. 2010 pritožbo tožeče stranke in B.B., ki jo zastopa skrbnik C.C., kot neutemeljeno zavrnila.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga bistvene kršitve pravil postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanje in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da tožena stranka kljub izrecni zahtevi tožeče stranke dejstev ni ugotavljala na opravljeni ustni obravnavi, s tem ji ni bila dana možnost da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Nadalje navaja da v letu 2002, ko so se začela neposredna plačila v kmetijstvu ni bilo potrebno imeti soglasja vsakega izmed solastnikom, ampak je zadostovala izjava o zakupu enega izmed solastnikov. Zahteva po predložitvi soglasja vseh solastnikov je skrajno neživljenjska in mnogih primerih, predvsem to velja za agrarne skupnosti, ki imajo veliko število članov, skoraj neizvedljiva. Niti Zakon o kmetijskih zemljiščih, niti Obligacijskih zakonik ne določata, da je v primeru solastništva potrebno imeti sklenjeno izjavo o zakupu z vsemi solastniki posebej. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev, ki določa, da je za uporabo zemljišča potrebno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov pa je v nasprotju z Zakonom o kmetijskih zemljiščih oziroma Obligacijskim zakonikom. Tudi Stvarno pravni zakonik v 67. členu določa glede upravljanja solastnine, da je za posle v zvezi z rednim opravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, za kar gre v konkretnem primeru. Tožeča stranka meni, da je z izkazanim soglasjem solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, zadostila zakonskim zahtevam. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek upravnemu organu prve stopnje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in v izogib ponavljanju ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja: Pogoje in postopek za vpis, način vodenja in način upravljanja registra kmetijskih gospodarstev, registra skupnih pašnikov ter evidence grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (GERK) določa v času izdaje odločbe veljavni Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik, Uradni list RS, št. 1/10, v nadaljnjem besedilu Pravilnik), ki se na podlagi 2. odstavka 39. člena uporablja od njegove uveljavitve dalje. Pravilnik, ki ga je sprejel minister na podlagi pooblastila iz 145. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 – Zkme-1), v 7. točki 2. člena določa, da so zemljišča v uporabi kmetijskega gospodarstva zemljišča, za katera ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe. Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. V postopku ugotavljanja pravilnosti prijavljenih podatkov (35. člen Pravilnika) mora nosilec predložiti dokazila s katerimi izkazuje pravico do uporabe zemljišča. Vprašanje v zvezi z upravljanjem solastnine ureja Stvarno pravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02), ki je stopil v veljavo 1. 1. 2003 in v 5. odstavku 67. člena določa, da je potrebno za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganja s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari potrebna soglasja vseh solastnikov. V zadevi ni sporno, da tožeča stranka za sporne GERK-e ni pridobila soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih nepremičnin. Sklepanje zakupne pogodbe presega okvire rednega upravljanja, zato je po mnenju sodišča potrebno soglasje vseh solastnikov. Ker tožeča stranka soglasja vseh solastnikov za uporabo navedenih parcel nima, je upravni organ prve stopnje pravilno ugotovil, da pogoji za vpis GERK niso izpolnjeni in navedene GERK-e iz evidence izbrisal. Neutemeljen je tudi ugovor glede kršitve Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08 in 20/10 – ZUP), ki v 1. odstavku 154. določa, da mora uradna oseba razpisati ustno obravnavo v zadevah v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi ali kadar je treba opraviti ogled ali zaslišati priče ali izvedence, v ostalih primerih se ustna obravnava lahko opravi le kadar je to koristno za razjasnitev stvari. Glede na to, da je tožena stranka v zadevi odločila na podlagi pisne dokumentacije, ki jo je na njen poziv predložila tožeča stranka, tudi po mnenju sodišča upravni organ ni bil dolžan razpisati ustne obravnave, ne glede na to, da je tožeča stranka to upravnemu organu predlagala. Upravni organ prve stopnje je tožeči stranki dal možnost, da se izjasni glede dejstev in okoliščin in predloži vsa potrebna dokazila, zato je bilo tožeči stranki omogočeno, da lahko zavaruje in uveljavlja svoje pravice v tem postopku, kar je bilo v obrazložitvi odločbe tožene stranke tožeči stranki tudi obrazloženo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerih trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.