Jedro

Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, mora vrednostno oceniti celotne potrebe obeh deklic, ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih starša dolžna kriti, upoštevajoč njune zmožnosti, nato oceniti, koliko jih krijeta v naravi v okviru gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v II., III., IV., V. in VI. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo udeležencev (I.) in odločilo, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletnih hčera dolžan v celoti pokrivati stroške, opisane v II. točki izreka, v skupni vrednosti 188, 50 EUR za mld. A. A. in 170,50 EUR za mld. B. B. (II.); na osebni račun predlagateljice plačati preživnino v višini 123 EUR za vsako od hčera od 21. 9. 2021 dalje (III.); stroške preživljanja, ki se nanašajo na režijske stroške, hrano in pijačo doma ter druge stroške, naštete v IV. točki izreka, pa bosta udeleženca pokrivala ločeno v času, ki ga bosta otroka preživljala pri njiju (IV.). V preostalem delu je predloga udeležencev zavrnilo (V.) in sklenilo, da krijeta vsak svoje stroške nepravdnega postopka (VI.).

2. Zoper II. - VI. točko sklepa vlaga pritožbo predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12. Ne soglaša z razlogi sodišča, da je nasprotni udeleženec za obdobje od vložitve predloga do izdaje sklepa poravnal svoje preživninske obveznosti, kar izhaja iz preglednice, ki jo prilaga. Iz nje je razvidno, da je sama v tem obdobju prispevala za preživljanje A. A. 3.976,02 EUR in B. B. 3.723.69 EUR, medtem ko je nasprotni udeleženec v istem obdobju za preživljanje A. A. prispeval 2.768,82 EUR, za B. B. pa 2.307,83 EUR. Predlagateljica je bila torej s plačilom bolj obremenjena, zato je odločitev sodišča, ki je preživnino dosodilo šele od 21. 9. 2021 dalje, materialnopravno napačna.

3. Sklep sodišča je v II. točki izreka neizvršljiv ter zato v nasprotju s koristjo otrok, saj bi sodišče moralo aktivnosti otrok upoštevati širše in jih ne omejiti zgolj na športne dejavnosti. Odločitev je tudi v nasprotju z dogovorom staršev o skupni vzgoji in varstvu, ker predlagateljici onemogoča odločanje o zdravljenju otrok, vključevanju v prostočasne aktivnosti, medtem ko nasprotnemu udeležencu omogoča diskrecijsko pravico in si lahko s samovoljnimi nakupi zmanjša preživninsko breme.

4. Določitve preživnine ni mogoče preizkusiti, saj je sodišče od postavke do postavke različno odločilo, kako naj se posamezen preživninski strošek krije, pri čemer za večino postavk sploh ni ugotavljalo njihove višine, prav tako ne skupnega zneska, potrebnega za preživljanje posameznega otroka. Iz sklepa tudi ne izhaja, kako je sodišče porazdelilo preživninsko breme glede na preživninske zmožnosti staršev. Sodišče bi moralo najprej ovrednotiti celoten obseg potreb preživninskih upravičenk, nato pa to vrednost porazdeliti glede na zmožnosti staršev. Ker tega ni storilo, je na predlagateljico neupravičeno prevalilo del preživninskega bremena nasprotnega udeleženca, čeprav ima ta že na podlagi dohodkov od dela še enkrat boljše preživninske zmožnosti. Zmotno je izhodišče iz 24. točke obrazložitve, ki kot kriterij enakomerne porazdelitve stroškov med udeležencema navaja enak obseg skrbi za otroka, saj se načelo enake odgovornosti pri določitvi preživnine ne upošteva, temveč mora starš z boljšimi preživninskimi možnostmi nositi večje breme preživljanja. Sodišče bo moralo zato v ponovljenem postopku ugotoviti vse preživninske postavke za oba domova in jih nato v celoti porazdeliti med njiju skladno s preživninsko zmožnostjo, kar pomeni, da se bo prispevek nasprotnega udeleženca iz III. točke izreka sklepa zvišal. Po istem ključu bo treba razdeliti tudi stroške dopustov, prostočasnih dejavnosti, knjig, računalnika, praznovanj in drugih izdatkov, saj je v nasprotnem primeru otrok v domu starša, ki ima slabše preživninske zmožnosti, prikrajšan.

5. Predlagateljica posebej izpodbija zaključke sodišča glede zneska najemnine in oblačil ter obutve. Čeprav deklici pri njej živita polovico časa, je dolžna najemnino poravnati za cel mesec, enako tudi stanovanjske stroške. Sodišče ni imelo podlage za nižanje stroškov za obleko in obutev, saj sta jih oba starša ocenila višje, in sicer predlagateljica na 130, nasprotni udeleženec pa na 110 EUR. Strošek je določilo samovoljno in s tem poseglo v diskrecijsko pravico staršev glede standarda, ki ga zagotavljata hčerkama. Tudi predloženi računi izkazujejo višje stroške od priznanih.

6. Sodišče ni navedlo, v kakšnem razmerju sta udeleženca dolžna prispevati k preživljanju, in se sklepa v tem delu ne da preizkusiti. Prav tako ni izvedlo bistvenih dokazov v zvezi z ugotavljanjem preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca, saj ni pridobilo podatkov o stanju sredstev na osebnem računu, varčevalnem računu, plačilni kartici za zadnjih 5 let, temveč le za obdobje od 1. 3. 2020 dalje, prav tako tudi ni opravilo poizvedb pri skladih, FURS, zavarovalnicah X in Y ter pri Avtohiši ... glede nakupa vozila tiguan. Zavrnitev dokaznih predlogov z oceno, da je dejansko stanje že dovolj ugotovljeno, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Dokazi so bili predlagani za potrditev spornih trditev, da ima nasprotni udeleženec visoke prihranke, da redno prejema finančno pomoč staršev in da so imeli visok življenjski standard.

7. Ugotovitve sodišča glede preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca so zmotne, ker ni upoštevana obsežna pomoč staršev. Dejstva, da živi v hiši, ki so mu jo podarili starši, uporablja novo vozilo, v lasti matere, da ima možnost uporabe nepremičnine na morju, da brezplačno uporablja zemljišče okrog hiše, izključujejo možnost, da bi moral prejeta sredstva za manjše izdatke vrniti. Neverodostojne so trditve glede posojenega zneska 100.000 EUR, ki ga je vrnil šele po sporu v tem postopku. Sicer pa je tudi po vpogledu v podatke osebnega računa jasno, da troši več, kot prejema, in da mu pri preživljanju in visokem standardu pomagajo starši. Njegovi dohodki so tako nekajkrat višji od dohodkov predlagateljice, ki je zaradi posledic dolgotrajnega covida in daljšega bolniškega staleža še dodatno prikrajšana. Predlaga, da višje sodišče odločbo spremeni ali pa sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Na pritožbo je odgovoril nasprotni udeleženec, opozoril na prekoračitev zahtevanega zneska preživnine in predlagal njeno zavrnitev.

9. Pritožba je utemeljena.

10. Udeleženca sta se s sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu 1. 6. 2021, sporazumela o zaupanju mladoletnih hčera v skupno vzgojo in varstvo, tako da deklici izmenoma preživita po teden dni z vsakim od staršev. Sodišče je zato z izpodbijanim sklepom (poleg razveze) odločalo le o preživljanju mladoletnih otrok in pri tem upoštevalo pripravljenost nasprotnega udeleženca, da sam krije določene stroške, vezane na šolo, zdravstvene storitve, prostočasne dejavnosti in mladinski tisk, za del stroškov je odločilo, da jih udeleženca krijeta v celoti v obdobju, ko skrbita za otroka, nasprotnemu udeležencu pa je naložilo še plačilo preživnine za kritje sorazmernega dela stroškov najemnine, oblačil ter obutve, ki jih plačuje predlagateljica.

11. V postopku odločanja o varstvu in vzgoji otrok sodišče vselej odloča tudi o preživljanju (tretji odstavek 138. člena DZ3), pri čemer izhaja iz ugotovljenih potreb otrok in zmožnosti staršev. Kadar so zmožnosti primerljive, otrok pa je staršema zaupan v skupno vzgojo in varstvo, je dovolj, da sodišče potrebe oceni in v denarni protivrednosti ovrednoti prispevek za njihovo kritje, ne da bi o tem odločilo z dajatvenim izrekom4. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je odločitev sodišča iz II. točke izreka, v kateri so vrednostno in vsebinsko opredeljeni izdatki, ki jih krije nasprotni udeleženec sam, neizvršljiva in posledično sprejeta v nasprotju s koristjo otrok. Takšna odločitev tudi ne vpliva na pravico predlagateljice, da sodeluje pri odločitvi o izbiri dejavnosti ali zdravstvenih storitev, saj se nanaša zgolj na njihovo financiranje. Gre za sprejemljivo metodo odločanja o preživninski obveznosti, ki pa jo je treba v primeru neenakih možnosti staršev dopolniti z odločitvijo o izravnavi v denarju.

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje5 izhaja, da imata udeleženca bistveno različne zmožnosti za preživljanje otrok. Nasprotni udeleženec ima namreč še enkrat višje prejemke iz naslova dela, poleg tega ima tudi boljše materialne pogoje za življenje. Glede na navedeno o preživljanju otrok ni mogoče odločiti na način, da vsak od staršev samostojno krije vse potrebe otrok v času, ko zanju skrbi. Da bi sodišče lahko pravilno porazdelilo preživninsko obveznost, mora vrednostno oceniti celotne potrebe obeh deklic, ugotoviti, v kakšnem razmerju sta jih starša dolžna kriti, upoštevajoč njune zmožnosti, nato oceniti, koliko jih krijeta v naravi v okviru gospodinjstva ter preostalo razliko izravnati s plačilom denarnega zneska.

13. Pritožba utemeljeno opozarja, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti glede ocene potreb mladoletnih deklic, prav tako tudi ne glede razmerja, v katerem je posamezni od staršev dolžan prispevati k njihovemu zadovoljevanju, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Čeprav je sodišče o teh dejstvih izvajalo dokaze, dokaznih zaključkov ni sprejelo. Iz odločitve zato ni mogoče razbrati, kolikšen del potreb otrok vrednostno krije posamezni od staršev in ali naloženi prispevek k preživljanju v zadostni meri odpravi nesorazmerje v njunih zmožnostih. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo izdelavo odločbe (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ocenilo je, da razveljavitev in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj so bili dokazi že izvedeni. Novo sojenje pritožbenega sodišča bi nasprotno terjalo ponovitev in neposredno izvedbo dokaznega postopka, kar bi v obravnavanem primeru, ko mora prvo sodišče le ponovno napisati sklep in odpraviti procesno kršitev, postopek dodatno zavleklo. Pritožbeno sodišče je zaradi soodvisnosti razveljavilo vse točke izreka, ki se nanašajo na plačilo preživnine, saj bo le tako sodišče lahko v celoti ponovno presodilo vrednost potreb obeh deklic, nato pa odločilo o njihovem kritju glede na zmožnosti obeh staršev. Ob tem bo moralo zajeti celotno obdobje od vložitve predloga dalje, upoštevati, kdaj so predlagateljici nastali večji stroški s plačilom najemnine, in ponovno ovrednotiti, ali je nasprotni udeleženec preživnino s prispevkom v naravi za obdobje do zaključka postopka res v celoti poravnal. Ker gre za nepravdni postopek, sodišče na predlagateljičin predlog glede višine preživnine ni vezano.

14. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje upošteva, da mora preživninski prispevek starša, ki ima boljše zmožnosti, omogočiti okvirno izenačen položaj obeh staršev pri zagotavljanju potreb deklic tudi glede kritja izdatkov za dopust, izlete, računalnik, praznovanja ali prostočasne dejavnosti. S tem se deklicama omogoči, da bivanje pri posameznem staršu ne vpliva na zadovoljevanje njunih potreb zaradi njegovega šibkejšega materialnega položaja. Prav tako sodišče nima podlage za nižanje ocene stroškov, če jih oba od staršev priznavata v višjem znesku, saj s tem posega v njuno diskrecijsko pravico, kakšen standard bosta otrokoma zagotovila. V konkretnem primeru naj zato sodišče pri oceni stroškov za obutev in oblačila ne izhaja iz nižje vrednosti, kot jo priznava nasprotni udeleženec.

15. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje z izvedenimi dokazi v zadostni meri ugotovilo premoženjski položaj udeležencev in zato dodatni dokazi s pridobivanjem podatkov o prometu s plačilnimi karticami ter poizvedbami pri zavarovalnicah za daljše obdobje niso potrebni. Že iz pridobljenih listin je namreč razvidno, da nasprotni udeleženec pokriva mesečni obračun na kartici še z dodatnimi prejemki (pomoč staršev, dividende) in da plača ni edini vir zaslužka. Med udeležencema tudi ni sporno, da kot svoje uporablja novo osebno vozilo, čeprav je kot lastnik vpisana njegova mati. Ker podrobno ugotavljanje premoženjskega stanja udeležencev presega namen tega postopka6, je sodišče prve stopnje predlagane dodatne poizvedbe utemeljeno zavrnilo. Skupne preživninske zmožnosti obeh staršev namreč zadoščajo za kritje preživninskih potreb otrok, sodišče pa se bo moralo v novem sojenju opredeliti, v kakšnem razmerju jih bo kril posamezni od njiju.

16. Ker je pritožbeno sodišče sklep zaradi pomanjkljivosti v razlogih o odločilnih dejstvih v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo izdelavo odločbe (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), se do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Šele po celoviti oceni potreb in določitvi kriterija njihovega pokrivanja bo namreč mogoče oceniti, ali je odločitev deklicama v korist, tako da je upoštevano ustrezno razmerje med sposobnostmi staršev, splošnimi potrebami otrok in načinom izvajanja skrbi za otroka v skupnem starševstvu.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ur. list RS 73-3965/07 z dopolnitvami. 2 Ur. list RS 16-613/2019. 3 Ur. list RS 15/17, 21/18. 4 Primerjaj: mag. Matej Čujovič, Komentar k 138. členu Družinskega zakonika, Uradni list RS, 2019. 5 Razlogi v 20. in 21. točki sklepa. 6 Glede na dohodke predlagateljice in zatrjevane stroške tudi zanjo velja, da jih zgolj s plačo ne more kriti, ampak ji pri tem očitno pomagajo starši.