Jedro

Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve. Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje.

Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način.

Če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v I. točki izreka spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi v delu, v katerem je tožena stranka dolžna opustiti poseganje v nepravo stvarno služnostno pravico tožeče stranke na način, da so paneli sončne elektrarne prekriti s PVC folijo in je s tem onemogočeno nemoteno delovanje sončne elektrarne v polnem obsegu, - v zadnjem odstavku I. točke in v II. točki izreka spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške tega pravdnega postopka.

V ostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 215 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem je tožena stranka dolžna opustiti vsakršno poseganje v nepravo stvarno služnostno pravico tožeče stranke, ki je vknjižena pri treh nepremičninah v lasti tožene stranke, še posebej pa je dolžna prenehati z odstranjevanjem panelov sončne elektrarne oziroma z njihovim prekrivanjem s PVC folijo in preprečevanjem delovanja sončne elektrarne ter mora omogočiti nemoteno delovanje sončne elektrarne v polnem obsegu, vse na način, da bo sončna elektrarna nemoteno delovala. Zavrnilo je tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka (vse navedeno v I. točki izreka) in odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 100 % njenih pravdnih stroškov, o višini katerih bo odločeno po pravnomočnosti sodbe (II. točka izreka).

2. Tožnica sodbo izpodbija s pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da ji toženka omejuje oziroma onemogoča izvrševanje služnostne pravice. Vztraja pri navedbah o samovoljnih in nepojasnjenih ravnanjih toženke in trdi, da sama ni sanaciji strehe nikoli nasprotovala, niti je ni preprečevala. Izpostavlja, da trajno prekritje sončne elektrarne s PVC folijo ne pomeni sanacije strehe, ampak le začasno preprečuje zamakanje objekta ter tožnici povzroča neomejeno nastajanje gospodarske škode. Prekritje sončne elektrarne se namreč izvaja že več kot dve leti in brez časovne omejitve. Meni, da toženka ni nikoli izkazala, da bi ji nastajalo zamakanje zaradi sončne elektrarne. Vzrok zamakanja je izključno v slabem stanju strešne kritine, ki v 30 letih ni bila ustrezno vzdrževana. Sicer pa nujnost sanacije strehe ni nikjer izkazana, tega tudi ogled sodišča 12. 7. 2022 ni potrdil. Iz sledov zamakanja ni razvidno, kdaj so nastali ter ali zamaka tudi sedaj. Delne sanacije strehe so bile že izvedene, vsakoletno saniranje pa je nesprejemljivo. Že ob postavitvi sončne elektrarne se je lastnik služeče stvari zavedal, da je streha dotrajana. Če bi bila sanacija strehe nujno potrebna in bi jo tožnica dejansko preprečevala, bi morala toženka na sodišču sprožiti ustrezne postopke in doseči sodno odločbo, ki bi ji dovoljevala sanacijo. Izpodbijana sodba je pristranska, ne rešuje situacije in spora med strankama, temveč zgolj legitimira nastajanje škode tožnici. Pojasnjuje, da ima sama zagotovljeno podporo za delovanje sončne elektrarne le za obdobje prvih 15 let, ta podpora pa je vezana na količino proizvedene električne energije, zato je nujno, da nemoteno izvršuje svojo služnostno pravico že sedaj. Kot zmotno označuje ugotovitev sodišča, da v letu 2018 ni prišlo do skupne sanacije strehe, saj je to potrdilo več izvedenih dokazov. Prav tako ne drži, da bi moral veljati celotni 7. člen Pogodbe o ustanovitvi služnosti ter da bi morala sama toženko vedno obveščati o dostopih na streho in ravnati po njenih navodilih. Sklicuje se tudi na ugotovitve sodbe VSL I Cpg 394/2021 med istima strankama. Trdi, da toženka in novi lastnik objekta A. d. o. o. nimata resnega namena sanirati strehe. Do sanacije strehe ni prišlo po izključni krivdi toženke. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo v celoti spremeni in njenemu tožbenemu zahtevku ugodi, ali pa sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev z neugodno stroškovno posledico za tožnico. Ne strinja se z obrazložitvijo sodišča glede nadaljevanja pravde po odsvojitvi služečih nepremičnin in nasprotuje uporabi 190. člena ZPP. Pri ravnanju tožnice gre za zlorabo pravice in brezobzirnost. Po mnenju tožnice mora lastnik stvari dopustiti, da skozi streho v njegovo nepremičnino teče voda, samo da elektrarna vseskozi deluje. Morebitna prepoved odstranjevanja panelov bi zanikala vse pravice lastnika. Tožnica je s svojim ravnanjem in opustitvijo sodelovalne dolžnosti pri sanaciji sama povzročila sedanje stanje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnica (služnostna upravičenka) je proti toženki (lastnici služečih nepremičnin) vložila konfesorno tožbo, in sicer zahteva pravno varstvo za nemoteno izvrševanje neprave stvarne služnosti, ki je v njeno korist vknjižena pri treh nepremičninah v lasti toženke. Gre za služnost v zvezi z namestitvijo, uporabo, vzdrževanjem in dostopanjem do tožničine sončne fotonapetostne elektrarne (v nadaljevanju: sončna elektrarna), ki je nameščena na objektu toženke. Trdi, da ji je toženka novembra 2019 samovoljno odstranila del sončnih panelov in odklopila sončno elektrarno ter s tem začasno onemogočila obratovanje elektrarne. Ponovno motenje je toženka izvršila oktobra 2020, ko je sončno elektrarno samovoljno prekrila s PVC folijo. To prekritje še vedno traja1 in tožnica ima zaradi njega velik izpad dohodkov. Meni, da je namen toženke zgolj v tem, da ji povzroča škodo ter da bi se v končni fazi razbremenila služnosti. Toženka v pravdi dokazuje, da je panele odstranila upravičeno, in sicer zaradi zamakanja strehe. Trdi, da je kot lastnica objekta za to imela zakonsko in pogodbeno podlago, toženko pa je o vseh svojih posegih vnaprej obvestila ter se z njo poskušala dogovoriti glede načina njihove izvedbe. Sklicuje se na pravico do izvajanja vzdrževalnih del na svoji nepremičnini in na varovanje svojega premoženja, ki mu grozi škoda. Ker se je po sanaciji strehe novembra 2019 izkazalo, da težave z zamakanjem strehe niso rešene, je bil izveden test s prekritjem strehe s PVC folijo za ugotovitev točnih mest zamakanja. Ta folija ostaja na strehi, saj učinkovito začasno preprečuje zamakanje, dokler sanacija strehe ne bo zaključena. Zaenkrat je to edini način za odvračanje dodatne škode toženki.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. V izpodbijani sodbi je izčrpno pojasnilo, katera dejstva šteje za ugotovljena in zakaj ocenjuje, da posamezna motilna ravnanja toženke ne predstavljajo protipravnega vznemirjanja tožničine stvarne služnosti. Pravna podlaga za sprejeto odločitev so določila 99., 212., 213., 219. in 226. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zavzelo je tudi pravilno stališče, da sprememba lastništva služeče stvari med pravdo2 ni ovira za dokončanje pravde med istima strankama (prvi odstavek 190. člena ZPP). V pretežnem delu (razen v delu glede prekritja sončne elektrarne s PVC folijo) je izpodbijana odločitev pravilna.

7. Pritožbeno vztrajanje pri stališču, da nujnost sanacije strehe ni z ničemer izkazana, ni utemeljeno. Da je strešna kritina toženkinega objekta zaradi slabega stanja in starosti najmanj od leta 2018 večkrat zamakala, poleg ogleda sodišča potrjuje še vrsta drugih izvedenih dokazov, med drugim izpovedbe vseh zaslišanih prič, predložene fotografije ter elektronska korespondenca med pravdnima strankama in izvajalci del. Sicer pa tožnica na več mestih pritožbe tudi sama izrecno priznava nujnost temeljite prenove strešne kritine, ko navaja, da je ta zaradi 30 let neustreznega vzdrževanja v slabem stanju, da je do zamakanj v objekt prihajalo na vseh delih strehe (ne le v tistem delu, ki je pod sončno elektrarno) ter da je bila streha dotrajana že ob postavitvi sončne elektrarne.

8. Kaj je glavni razlog za zamakanje toženkinega objekta (dotrajanost strešne kritine, njeno slabo vzdrževanje, postavljena sončna elektrarna, nepravilno dostopanje na streho), glede na ugovore toženke v konkretnem sporu ni pravno pomembno. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek toženki, da bi morala izkazati, da ji škoda nastaja zaradi postavljene sončne elektrarne (tudi sicer bi bilo takšno dejstvo tožnici lahko kvečjemu v škodo). Bistveno je, da je strešna kritina toženkinega objekta v slabem stanju in da zato v objekt ob nalivih obilno zamaka (če streha ni pokrita s PVC folijo), s tem pa toženki nastaja škoda. Prav tako ni pomembno, ali je v letu 2018 dejansko prišlo do skupne sanacije strehe, o kateri sta se pravdni stranki dogovarjali s krovcem B. Predmet spora je namreč dogajanje od leta 2019 dalje, ko se je toženka znašla v stečajnem postopku in je prišlo do ponovnih zamakanj strehe, tožnica pa ni bila pripravljena tvorno sodelovati pri izvedbi vzdrževalnih (sanacijskih) del, ker ta niso bila opravljena pod njenimi pogoji.

9. Izvedeni dokazni postopek ne potrjuje pritožbenih navedb, da so bila vsa motilna ravnanja toženke samovoljna in nepojasnjena, in da tožnica sanaciji strehe ni nikoli nasprotovala, niti je ni preprečevala. Kot izhaja iz podrobne in prepričljive obrazložitve izpodbijane sodbe, je bilo popravilo strehe v novembru 2019 nujno potrebno za normalno delovanje in obratovanje služečega objekta. V objektu je zamakalo že vsaj pol leta prej in drugače kot z odstranitvijo sončnih panelov vzdrževalnih del ni bilo mogoče izvesti. Tožnica je bila o nameravanih vzdrževalnih delih predhodno obveščena, dela pa so potekala v obdobju, ko je izpad proizvodnje električne energije najmanjši, ter so se izvedla v zelo kratkem času (25. 11. 2019 do 3. 12. 2019). Ker je po izvedbi navedene sanacije prišlo do ponovnega zamakanja strehe, je bil v oktobru 2020 za ugotovitev točnega obsega zamakanja izveden test s PVC folijo. Tudi o izvedbi tega testa je bila tožnica predhodno seznanjena in začasno prekritje strehe v ta namen (približno en mesec) ni predstavljalo neutemeljenega motilnega ravnanja. O pravilnosti in popolnosti teh dejanskih ugotovitev nima pritožbeno sodišče nobenih pomislekov, prav tako ne o pravni oceni, da do dokončanja testa s PVC folijo ravnanja toženke niso predstavljala nedopustnih posegov v izvrševanje tožničine služnostne pravice.

10. Tožnica pa v pritožbi utemeljeno opozarja, da nadaljnje prekritje sončnih panelov s PVC folijo (po dokončanju testa) predstavlja protipravno vznemirjanje njene služnostne pravice. Nasprotni razlogi sodišča prve stopnje v 35. točki obrazložitve sodbe, ki opravičujejo ravnanje toženke z izjemnostjo konkretne situacije in s prevalitvijo izključne krivde za neopravljeno sanacijo strehe na tožnico, niso prepričljivi.3

11. Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve (primerjaj prvi odstavek 12. člena SPZ).4 Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje. V ničemer namreč ne prispeva k izboljšanju problematičnega stanja strehe in posledično ne prinaša _trajne_ koristi za nobeno pravdno stranko, za povrh pa tožnici povzroča premoženjsko škodo s tem, ko jo močno omejuje pri izvajanju njene gospodarske dejavnosti (sončna elektrarna deluje v bistveno manjšem obsegu kot prej). Ne glede na dejavnike, ki so privedli do sedanje situacije, in ne glede na subjektivne okoliščine toženke (to je škodo, ki bi ji brez prekritja panelov s PVC folijo nastajala zaradi zamakanja, stečajni postopek nad njo, visok strošek potrebne sanacije strehe), je dejstvo, da dolgotrajna zaščita strehe s PVC folijo pomembneje otežuje izvrševanje tožničine služnostne pravice. Ne gre zgolj za manjši poseg v način izvrševanja služnosti, ki nanj bistveno ne vpliva.5 Razen tega služnost ne more obstajati zgolj na papirju. Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način (primerjaj prvi odstavek 222. člena SPZ), ne pa s samovoljo. Enako kot služnostni upravičenec se je tudi lastnik služeče stvari pri izvajanju svoje stvarne pravice in zasledovanju svojih interesov dolžan izogibati povzročanju škode drugim (primerjaj prvi odstavek 219. člena in prvi odstavek 12. člena SPZ ter 10. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). Toženkino prekritje sončne elektrarne s PVC folijo se torej v okoliščinah konkretnega primera izkaže kot nesorazmeren (prekomeren) poseg v tožničino služnostno pravico, zato ji gre pravno varstvo (212. člen v zvezi s prvim odstavkom 99. člena SPZ).

12. Toženka se v odgovoru na pritožbo neutemeljeno zavzema za to, da bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti že iz razloga, ker je med pravdo prišlo do odtujitve služeče stvari. Svoje stališče argumentira z utemeljitvijo, da odtujeni predmet v tej pravdi ni služeča nepremičnina. To je sicer res, vendar tožnica prezre, da se pravilo iz prvega odstavka 190. člena ZPP uporablja tudi v primeru odtujitve pravic (ne le predmetov) ter da je poleg služnostne pravice predmet te pravde tudi lastninska pravica na služeči stvari oziroma _kolizija obeh navedenih stvarnih pravic._ Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, lahko služnostnega upravičenca vznemirja kdorkoli (ne nujno, da ravno lastnik služeče stvari), zato ni ovire za dokončanje pravde med istima strankama. Enako stališče zagovarja tudi pravna teorija: če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).6

13. Ostale pritožbene navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe niso pravno pomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje vsebinsko (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Ker je sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka delno zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo ustrezno delno spremenilo (peta alineja 358. člena ZPP), posledično pa je spremenilo tudi odločitev o stroških pravdnega postopka, ki je odvisna od odločitve o glavni stvari (četrti odstavek 163. člena ZPP). Glede na približno enak uspeh v pravdi sta stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške pravdnega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

15. V preostalem delu pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

16. Ker je tožnica s pritožbo delno uspela, in sicer približno glede polovice izpodbijane odločitve, ji je toženka dolžna povrniti polovico njenih stroškov pritožbenega postopka, medtem ko stroške odgovora na pritožbo krije sama (drugi odstavek 154. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP). Upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) in predmet spora (2. alineja 2. točke Tar. št. 18 OT), je tožnica upravičena do povrnitve stroškov za pritožbo v višini 375 odvetniških točk (1. točka Tar. št. 21 OT) in do materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) v višini 7,5 točk (2 % od vrednosti storitve), kar skupaj znaša 382,5 odvetniških točk, ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR je to 229,50 EUR. Temu znesku je treba prišteti 22 % DDV na odvetniško storitev in izdatke (50,49 EUR) ter plačano sodno takso za pritožbo v znesku 150 EUR, tako da priznani pritožbeni stroški tožnice skupaj znašajo 429,99 EUR, njihova polovica pa 215 EUR.7 Te stroške je toženka dolžna tožnici v primeru zamude povrniti z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Ugotovljeno je bilo tudi ob zaključku glavne obravnave 12. 7. 2022, ko je sodišče opravilo ogled. 2 Toženka je bila lastnica služečih nepremičnin ob vložitvi tožbe in vse do 4. 11. 2021. 3 Sodišče prve stopnje je zaključilo, da gre glede na "nenormalne razmere" med pravdnima strankama oziroma glede na nezmožnost popravila strehe zaradi nesodelovanja tožnice razumeti toženko, da ni pristopila k ponovni sanaciji strehe ter da je dopustila nadaljnje prekritje strehe in sončne elektrarne s PVC folijo. To prekritje je sodišče prve stopnje ocenilo kot najbolj primeren poseg z vidika preprečevanja bodočega nastajanja škode zaradi zamakanja objekta in hkrati z vidika omejenega delovanja sončne elektrarne. 4 Stvarne služnosti se sicer morajo zaradi primarnosti lastninske pravice na služeči nepremičnini utesnjevati, vendar le kolikor dopuščata njihov namen in narava (glej sodbo VSRS II Ips 67/2018 z dne 27. 6. 2019). 5 Glej M. Juhart, M. Tratnik in R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 595. Enako tudi sodba VSRS II Ips 64/2020 z dne 6. 11. 2020: Imetnik služnosti se je dolžan sprijazniti zgolj z nebistvenimi spremembami služnosti, o katerih govorimo takrat, ko izvrševanje služnosti zaradi teh sprememb ni bistveno prizadeto ali ogroženo. 6 Glej A. Galič v: A. Galič, L. Ude (nd.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana, 2006, strani 230 (4. točka) in 231 (6. točka). 7 Do priznanja priglašenih stroškov za posvet s stranko, pregled dokumentacije in poročilo stranki tožnica ni upravičena, saj ne gre za samostojne storitve, pač pa so vključene v priznanih tarfinih številkah (Tar. št. 39 OT).