Jedro

Predlog za izvršbo po 106. členu ZIZ ni pogojen z izkazom nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti s poprejšnjim predlogom za izvršbo za izterjavo zapadlih terjatev. Pogojen je le s hkratnim predlogom za izvršbo zapadlega ali zapadlih zneskov preživnine. Določilo je namreč specialno pravilo o prisilni izterjavi nezapadle obveznosti v okviru pravil o prisilni izterjavi zapadle obveznosti. Navedeno jasno izkazuje, da gre za eno obveznost, pri čemer je del že zapadel in ga dolžnik ni prostovoljno izpolnil, medtem ko drug del obveznosti še ni zapadel. Osnovni namen izvršbe, kot tudi narava izvršilnega postopka je njegova prisilna izvedljivost in dokončna neposredna izvršitev upnikove terjatve na podlagi izvršljive listine, katero dolžnik ni prostovoljno izpolnil. Torej vzpostavitev stanja, do katerega je upnik upravičen na podlagi izvršljive listine. Neizpolnitev obveznosti, neplačilo zapadlih občasnih dajatev dolžnika ima za posledico prisilno izterjavo, zakon pa v tem primeru omogoča tudi izvršbo bodočih občasnih dajatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, citiranim v uvodu, zaradi delnega plačila v znesku 262,87 EUR, izvršilni postopek ustavilo za preživnine od mesec maja 2020 do vključno meseca avgusta 2020 (I. točka izreka), ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in dolžniku naložilo kritje lastnih stroškov ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. V pravočasni pritožbi,1 ki jo sicer dolžnik napačno naslavlja ugovor, se dolžnik ne strinja z odločitvijo o ugovoru. Sklicuje se na 6. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in trdi, da se od njega dejansko terja terjatev, ki še ni nastala oziroma lahko nastane zgolj potencialno. Prav tako je dolžnik dokazal, da redno poravnava preživnino, sicer z zamudo do treh dni, kar prav tako ni zadostni razlog za izvršbo. Izpostavlja še, da prejema socialno pomoč in s tem nezmožnost poravnave obveznosti pred dnevom prejema le-te. Prilaga potrdilo o poravnani preživnini za mesec september 2020. Predlaga ustavitev postopka in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev ter naložitev vseh stroškov postopka v plačilo dolžniku.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Dolžnik je vložil vlogo, ki jo je naslovil „ugovor zoper sklep o izvršbi“, znotraj pritožbenega roka zoper sklep o ugovoru z dne 14. 9. 2020. V njej se protivi odločitvi o dovolitvi izvršbe za še nezapadle zneske preživnine. Ker sodišče presoja vlogo glede na njeno vsebino (falsa denominatio non nocet), jo je sodišče upoštevajoč tudi čas vložitve, obravnavalo kot pritožbo zoper odločitev o ugovoru (II. točka izreka sklepa z dne 14. 9. 2020) in stroškovno odločitev (III. točka izreka sklepa z dne 14. 9. 2020), sprejeto v posledici odločitve o glavni stvari, to je odločitve o ugovoru.2

6. Pritrditi je pritožbi, da je predpostavka za dovolitev prisilne izterjave zapadlost terjatve iz sodne poravnave.3 V obravnavani zadevi terjatev, ki jo izterjuje upnica iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 7/2018 z dne 5. 3. 2018, zapade mesečno vsakega 18. dne v mesecu.

7. Dolžnik sam priznava, da je preživnino za mesec maj in junij 2020 poravnal z zamudo (dne 30. 6. 2020), torej po zapadlosti terjatve. S tem je izkazan pogoj za prisilno izterjavo zapadle preživnine po prvem odstavku 20. člena ZIZ, kot tudi za dovolitev izvršbe za še nezapadle zneske preživnine. Specialna ureditev iz 106. člena ZIZ namreč omogoča, da sodišče dovoli izvršbo na denarno terjatev dolžnika za izterjavo občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine, ki bodo zapadle v določenih časovnih presledkih v obdobju dveh let od dneva vložitve predloga, brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.4 Pravilo iz 106. člena ZIZ je izjema splošne ureditve pogojev za izvršbo, ko je ta dopustna le za izterjavo zapadlih preživninskih terjatev.5 106. člen ZIZ omogoča, da se izvršba za izterjavo preživninskih terjatev na podlagi izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine, dovoli tudi za izterjavo nezapadlih terjatev, vendar zgolj, če je predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika. Pogoj za dovolitev izvršbe bodočih preživninskih terjatev je torej le obstoj izvršilnega naslova, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine in predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika.

8. Predlog za izvršbo po 106. členu ZIZ ni pogojen z izkazom nevarnosti, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, niti s poprejšnjim predlogom za izvršbo za izterjavo zapadlih terjatev. Pogojen je le s hkratnim predlogom za izvršbo zapadlega ali zapadlih zneskov preživnine. Določilo je namreč specialno pravilo o prisilni izterjavi nezapadle obveznosti v okviru pravil o prisilni izterjavi zapadle obveznosti. Navedeno jasno izkazuje, da gre za eno obveznost, pri čemer je del že zapadel in ga dolžnik ni prostovoljno izpolnil, medtem ko drug del obveznosti še ni zapadel. Osnovni namen izvršbe, kot tudi narava izvršilnega postopka je njegova prisilna izvedljivost in dokončna neposredna izvršitev upnikove terjatve na podlagi izvršljive listine, katero dolžnik ni prostovoljno izpolnil. Torej vzpostavitev stanja, do katerega je upnik upravičen na podlagi izvršljive listine. Neizpolnitev obveznosti, neplačilo zapadlih občasnih dajatev dolžnika ima za posledico prisilno izterjavo, zakon pa v tem primeru omogoča tudi izvršbo bodočih občasnih dajatev.

9. V obravnavanem primeru je izkazano, kar priznava tudi dolžnik sam, da ob vložitvi predloga za izvršbo dolžnik ni poravnal zapadlih obrokov preživnine (maj in junij 2020), zato je izvršba utemeljena tako za zapadle preživninske obroke, kot tudi na podlagi pravila iz 106. člena ZIZ za bodoče nezapadle preživninske obroke. Pritožbeno izvajanje o neutemeljenosti dovoljene izvršbe za nezapadle preživninske obveznosti je glede na pojasnjeno zavrniti.6 Kar se tiče dolžnikovih navedb o nezmožnosti poravnave pred prejemom socialne pomoči, je dolžniku pojasniti, da socialni razlogi ne preprečujejo dovolitve izvršbe (prvi odstavek 55. člena ZIZ). So pa to lahko razlogi, ki predstavljajo dejansko oviro za opravo izvršbe7 in realizacijo poplačila upnika ter imajo za posledico ustavitev izvršbe.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno kot okoliščino, ki ne preprečuje dovolitev izvršbe, obravnavalo tudi dejstvo, da teče postopek za določitev nove višine preživnine. Vse dokler obveznost iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 7/2018 z dne 5. 3. 2018 ni spremenjena, predstavlja podlago za prisilno realizacijo preživninske terjatve zoper dolžnika, in sicer v višini kot je določena v tem izvršilnem naslovu.

11. Dolžnik stroškovne odločitve ne izpodbija s konkretnimi navedbami, medtem ko je uradni preizkus pokazal pravilno uporabo materialnega prava.

12. Po pojasnjenem, pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku -v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). O upnikovih stroških ni bila sprejeta odločitev, saj jih ta ni priglasil, čeprav je podal predlog, da se stroški postopka naložijo v plačilo dolžniku (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po petem odstavku 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je zoper sklep, izdan o ugovoru, dovoljena pritožba. 2 Po 350. členu Zakona o pravdnem postopku, katerega določbe se smiselno uporabljajo v postopku izvršbe (15. člen ZIZ), sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, preizkusi sodbo v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. 3 Po prvem odstavku 20. člena ZIZ je sodna poravnava izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. 4 Po 143. členu ZIZ v primeru, če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih, plačuje organizacija za plačilni promet te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti. 5 Izvršba je dovoljena za izterjavo preživninskih terjatev, ki ob vložitvi predloga za izvršbo še niso zapadle, zapadle pa bodo v obdobju dveh let. 6 Pogoja za dovolitev izvršbe bodočih preživninskih terjatev sta izvršilni naslov, v katerem je dolžniku naloženo mesečno plačevanje preživnine in predlagana izvršba na denarno terjatev dolžnika. 7 Po 3. in 13. točki prvega odstavka 101. člena ZIZ so iz izvršbe izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke in denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja, vključevanja v storitvi za trg dela in zaradi iskanja zaposlitve po zakonu, ki ureja trg dela.