Jedro

Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da stiki čez vikend in z nočitvijo trenutno ne bi bili v korist otroka, ker je potreben določen čas, da se bo znova vzpostavil primeren odnos med predlagateljem in otrokom. Ker predlagatelj in otrok nista imela nekaj časa stikov, je treba najprej, da se predlagatelj izkaže, s tem, da bo skupaj s svojima staršema prihajal na stike k otroku v N., šele za tem pa je treba razmišljati o odobritvi stikov čez vikend.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka_

1. Predlagatelj je 2. 9. 2019 vložil predlog, v katerem je predlagal, da se ugotovi, da je oče druge nasprotne udeleženke, da se druga nasprotna udeleženka1 dodeli v varstvo in v vzgojo predlagatelju, da se prvi nasprotni udeleženki naloži, da je dolžna plačevati za preživljanje mladoletne hčere mesečno preživnino v višini 30,00 EUR in da se določijo stiki prve nasprotne udeleženke z otrokom po predhodnem dogovoru med predlagateljem in prvo nasprotno udeleženko.

2. Inštitut za sodno medicino je na poziv sodišča izdelal izvedensko mnenje 29. 6. 2020, iz katerega izhaja, da je s stopnjo verjetnosti očetovstvo predlagatelja izkazano v višini 99,999992 %.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 10. 2020 izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, s katero je odločilo, da stiki med predlagateljem in otrokom začasno do pravnomočne odločitve v tej zadevi potekajo v prostorih in ob pomoči strokovnih sodelavcev CSD, v času, ki ga bo določil CSD, s tem, da je prvi nasprotni udeleženki oziroma osebi, pri kateri se otrok nahaja, naložilo, da je dolžna poskrbeti, da bo otroka pripeljala na stike v skladu z začasno odredbo.

4. Prvo nasprotna udeleženka je 25. 1. 2021 podala predlog za spremembo začasne odredbe zaradi razglašene epidemije, ta njen predlog pa je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 10. 2. 2021. 5. Iz poročil CSD o stikih otroka s predlagateljem izhaja, da so stiki večkrat odpadli zaradi neutemeljenih razlogov na strani nasprotne udeleženke, kakor tudi iz razlogov na strani predlagatelja, da pa sta predlagatelj in otrok s pomočjo širše družine zgradila primeren odnos. CSD ocenjuje, da so stiki med predlagateljem in otrokom v korist otroka.

6. Predlagatelj je 14. 10. 2021 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal, da stiki predlagatelja z otrokom začasno do pravnomočne odločitve v tej zadevi potekajo vsak petek od 15.00, ko predlagatelj prevzame otroka pred CSD, do nedelje do 19.00, ko predlagatelj preda otroka prvi nasprotni udeleženki pred CSD.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

7. Sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo stike predlagatelja z otrokom vsak ponedeljek in petek med 16.00 in 18.00 na naslovu N. (I), kjer prebivata starša od prvo nasprotne udeleženke, ki tudi dejansko skrbita za otroka. Kar je predlagatelj zahteval več ali drugače je sodišče zavrnilo (II). Odločilo je še, da sta predlagatelj in druga nasprotna udeleženka dolžna izvajati oziroma omogočati stike, kot so določeni z začasno odredbo, razen če je stik iz objektivnih razlogov neizvedljiv, sicer jima bo sodišče za primer kršitve izreklo denarno kazen v višini 500,00 EUR (III), da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka (IV), da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (V), in da se odločitev o stroških postopka zavarovanja pridrži do končne odločitve (VI).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

8. Predlagatelj izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov.

9. Otrok ne živi s svojo materjo – prvo nasprotno udeleženko. Otrok živi pri njenih starših. Nasprotna udeleženka ne skrbi za otroka in se mu ne posveča, živi v zunajzakonski skupnosti z A. A., ki ne sprejema otroka in z njim nima stikov. Nasprotna udeleženka je pred kratkim rodila sina, ki je star le nekaj mesecev, zato bi sodišče moralo v celoti ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe.

10. Predlagatelj na stike v zadnjem času ni hodil, ker so boji družine od prve nasprotne udeleženke, ki mu ne dovoli, da bi obiskoval otroka. Starši od prve nasprotne udeleženke dovolijo le stike med otrokom in staršema predlagatelja, predlagatelj pa ni dobrodošel. 11. Primarna skrb za otroka je naloga in dolžnost staršev ne pa starih staršev. Sodišče bi moralo strmeti, da bi se predlagatelj in otrok čim bolj zbližala in spoznala, kar pomeni, da bi otrok spoznal domače okolje predlagatelja, ne pa da stiki potekajo na naslovu, kjer živijo starši od prve nasprotne udeleženke. Otrok se pri njih nahaja v nasprotju z njegovo voljo. Otroka je dopustno ločiti od staršev proti njihovi volji le, če to zahteva otrokova korist. Otrok je praviloma deležen največje koristi v družinskem krogu, kar sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Iz teh razlogov pritožba meni, da so bile otroku kršene „konvencijske pravice.“ _**Glede utemeljenosti pritožbe**_

12. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev in uporabe materialnega prava**_

13. Pritožba opredeljeno ne navaja procesnih kršitev sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da procesne kršitve, na katere pazi pritožbene sodišča po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku niso izkazane.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 157. in 161. člen Družinskega zakonika.2 _**Odgovori na pritožbene navedbe**_

15. Sodišče je delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe, pri odločitvi pa je pravilno upoštevalo poročila CSD o stikih, ki so potekali pod nadzorom. Iz teh poročil izhaja, da se je med predlagateljem in otrokom vzpostavil sproščen, ljubeč, komunikativen in igriv odnos, da je z obeh strani čutiti naklonjenost in sodelovanje, ter da je dosedanji potek stikov pod nadzorom pokazal, da bi otrok zmogel preživeti kakšen dan z očetom, ker sta že razvila primerno navezanost. 16. Pri odločitvi je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je treba z začasno odredbo, zaradi ogroženosti otroka, določiti stike predlagatelja z otrokom,3 vendar ne v obsegu, kot je to predlagal predlagatelj.

17. Sodišče prve stopnje je pri določitvi obsega stikov upoštevalo starost otroka, da otrok že od rojstva živi pri starših od prve nasprotne udeleženka, ki zanj tudi skrbijo, da je imel predlagatelj do sedaj stike z otrokom le pod nadzorom CSD, ki so se po devetih mesecih zaključili, ker začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev (drugi odstavek 163. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ), da imata predlagateljeva starša redne tedenske stike z otrokom pri starših od prve nasprotne udeleženke, in da je imel predlagatelj zadnji stik z otrokom 28. 4. 2021 na CSD.

18. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se stiki izvajajo na domu staršev od prve nasprotne udeleženke, ker gre za okolje, ki ga otrok pozna in kamor otroka obiskujejo tudi starši predlagatelja. Pavšalne in neprepričljive so pritožbene trditve, da se predlagatelj boji staršev od prve nasprotne udeleženke, s tem, da iz mnenja CSD izhaja, da starša od prve nasprotne udeleženke ne preprečujeta stikov in da CSD ocenjuje, glede na opravljene razgovore, da sta družini v dobrih odnosih, in da se bosta zmogli še naprej dogovarjati o stikih in se prilagoditi potrebam otroka.

19. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da stiki čez vikend in z nočitvijo trenutno ne bi bili v korist otroka, ker je potreben določen čas, da se bo znova vzpostavil primeren odnos med predlagateljem in otrokom. Tudi iz mnenja CSD z dne 19. 10. 2021 izhaja,4 da so stiki predlagatelja z otrokom obema v korist in da glede na trenutno situacijo, ker predlagatelj in otrok nista imela nekaj časa stikov, je treba najprej, da se predlagatelj izkaže, s tem, da bo skupaj s svojima staršema prihajal na stike k otroku v N., šele za tem pa je treba razmišljati o odobritvi stikov čez vikend.

20. Sodišče prve stopnje z začasno odredbo ni odločalo o varstvu in vzgoji otroka oziroma o dodelitvi otroka, z začasno odredbo je odločalo le o stikih predlagatelja z otrokom, za katere je ugotovilo, da jih je treba nujno vzpostaviti, pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je glede na okoliščine konkretnega primera določilo primeren obseg stikov. Ostale pritožbene trditve, s katerimi predlagatelj zatrjuje, da je treba primarno dodeliti otroka enemu od staršev, da otrok ne sme biti proti svoji volji ločen od staršev, da mora otrok živeti s svojimi straši in ne s starimi straši pa se bodo obravnavale v nadaljevanju postopka in bodo predmet presoje v zvezi s končno odločitvijo.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

21. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Rojena 00. 0. 0000. 2 V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na te določbe, ki jih je sodišče prve stopnje povzelo v 7. točki obrazložitvi sklepa. 3 Glej 3. alinejo prvega odstavka 162. člena DZ. 4 L. št. 154-155.